Sigi gi ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia pa gi ꞌñudi ge ja ri balo ꞌne ri tsꞌe̱di

1. ¿Te dä za gä thogihu̱ ha mä ꞌme̱fihu̱ o ha rä skuela?

¿TE GI senti ora nꞌa rä jäꞌi habu̱ gi mpe̱fi o nꞌa rä yꞌoskuela o̱tꞌäꞌi yä ntꞌani de näꞌä gi kamfri? ¿Gi ntsa nꞌa tu̱i o rꞌaꞌi rä ntsu? Ndunthi de gekhu̱ di sentihu̱ njabu̱. Pe ora märꞌa o̱tkägihu̱ yä ntꞌani, ja gepu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gä xipäbihu̱ de rä Noya Äjuä ꞌne dä za gä dahu̱ ngue̱nda te di mbeni o te di senti. Pe rꞌabu̱, rꞌa yä jäꞌi o̱tkägihu̱ yä ntꞌani pa dä u̱ngägihu̱ o pa dä ꞌme̱tkägihu̱ mä tsahu̱. Hindi sorprendegihu̱ ngeꞌä di pädihu̱ ge geꞌä thogi yä ꞌme̱go rä Zi Dada Jeoba. Pe ꞌnehe mähyoni gä benihu̱ ge nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱, rꞌabu̱ te xikägihu̱ po näꞌä xä yꞌo̱de de nuꞌu̱ yä jäꞌi di u̱tsagihu̱ (Hech. 28:22). ꞌNehe mähyoni gä benihu̱ ge rꞌa yä jäꞌi di porta njabu̱ ngeꞌä di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa, ꞌne yä jäꞌi hingi pädi dä dominä yä mfeni ꞌne yä tsꞌomꞌu̱i (2 Tim. 3:​1, 3).

2. ¿Te ma dä maxkägihu̱ ora di nthe̱uihu̱ nꞌa rä jäꞌi näꞌä ne dä ofendegihu̱?

² Mu̱ gi yo̱tꞌe ntsꞌe̱di dende nubye̱ po gi potꞌi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa ora gi nthe̱ui nꞌa rä jäꞌi näꞌä zoꞌi ntsꞌe̱di o di ofende näꞌä di kamfrihu̱. Nꞌa rä jäꞌi näꞌä rä hojäꞌi ꞌne pe̱ꞌtsi rä pasensia, hingä mäntꞌä di nkue̱ ꞌne di dominä rä mfeni (Prov. 16:32). Pe zäi ge gi enä: «Te go rä ñhei gä mäñhu̱, näꞌä gä pe̱fihu̱ go geꞌä xä ñhei». Pe ogi desanimä, rä Zi Dada Jeoba enä ge hää dä za gä potꞌihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ ora nꞌa rä jäꞌi o̱te yä ntꞌani ho̱nse̱ pa dä diskuti? Mu̱ nuꞌi grä dada o grä nänä, ¿hanja dä za gi ꞌñuti ri zi bätsi dä ñhojäꞌi ꞌne dä me̱ꞌtsi rä pasensia ora di defende näꞌä xä bädi de rä Mäkä Tꞌofo? Ma gä handihu̱.

HANJA DÄ ZA GÄ POTꞌIHU̱ RÄ ÑHOJÄꞌI ꞌNE RÄ PASENSIA

3. ¿Por hanja dä za gä eñhu̱ ge nꞌa rä jäꞌi näꞌä udi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, geꞌä ja ndunthi rä balo ꞌne rä tsꞌe̱di? (2 Timoteo 2:​24, 25).

³ Nꞌa rä jäꞌi näꞌä rä hojäꞌi ꞌne udi rä pasensia, hindi signifika ge rä dondo. Al contrario, udi ge ja rä tsꞌe̱di ngeꞌä pädi dä dominä näꞌä mää ꞌne näꞌä pe̱fi. Rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, nuya rꞌa yä hogä mꞌu̱i nuꞌu̱ ehe ora di pe̱ꞌtsihu̱ rä mäkä tsꞌe̱di Äjuä (Gál. 5:​22, 23). Ha rä idioma griego rꞌabu̱ mri usa rä noya «pasensia» pa dä mhää hanja nꞌa rä fani näꞌä mrä mbängi di tꞌuti dä mänxo. ¿Dä za gi imäjinä tenguꞌä nꞌa rä fani näꞌä xa ja ndunthi rä tsꞌe̱di pe nubye̱ ya rä mänxo? Xi nuju̱, ¿hanja dä za gä udihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia ꞌne al mismo tiempo gä udihu̱ ge ja ndunthi mä balohu̱ ꞌne mä tsꞌe̱dihu̱? Po nuju̱se̱ hindä za. Hänge mähyoni gä apäbihu̱ rä mäkä tsꞌe̱di rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, ndunthi yä testigo rä Jeoba xä ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia mäske xä tꞌo̱tꞌpäbi rä ntsꞌomꞌu̱i o xrä ofende. Ko rä tiempo rꞌa yä jäꞌi xä paati näꞌä di mbeni de yä testigo rä Jeoba (hñeti 2 Timoteo 2:​24, 25, TNM). ¿Te dä za gi pe̱fi pa gi logra gi ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia?

4. ¿Te dä za gä pädihu̱ de Isaac?

⁴ Ha rä Mäkä Tꞌofo udi te mä benefisio bi hä ora toꞌo udi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. Por ejemplo, po nꞌa rä tiempo Isaac bi ma bä ꞌmu̱i ha nꞌa rä luga mrä thuhu Guerar. Koꞌmu̱ ja mi ꞌmu̱ini yä filisteo, nuyu̱ bi mu̱di bi me̱ꞌspäbi rä embidia Isaac hänge bi ma bä ho̱tꞌä yä hai ha nuꞌu̱ yä poso xki xei nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Abrahán. En lugar de xä nkue̱ Isaac ꞌne xä ntunkui nuꞌu̱ yä filisteo, näꞌä bi ma de näꞌä rä lugaꞌä ꞌne bä xei märꞌa yä poso (Gén. 26:​12-18). Pe yä filisteo bi de̱ni Isaac pa bi ꞌñembäbi ge näꞌä rä dehe ꞌnehe myä me̱ti. ¿Te bi me̱fi Isaac? Bi me̱ꞌtsä rä calma ꞌne himbi nkue̱ (Gén. 26:​19-25). ¿Te bi matsꞌi Isaac pa bi me̱ꞌtsi rä calma mäske märꞌa mi probokabi? Zäi ge bi beni näꞌä rä hogä ejemplo xki ꞌñuti yä dada. Abrahán nzäntho mi honi dä ꞌñudi rä pasensia ꞌne Sara mrä hojäꞌi ꞌne mi ñä con calma (1 Ped. 3:​4-6; Gén. 21:​22-34).

5. Mää te xä me̱fi yä dada Maxence ꞌne te dä za dä bädi yä dada de nunä esperiensia.

⁵ Yä dada dä hogi dä ꞌñuti yä zi bätsi hängu yä benefisio di hänihu̱ ora di udihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Maxence. Nuni bäsjäꞌi pe̱ꞌtsi 17 nje̱ya ꞌne pede ge tanto ha rä skuela ngu ora di predika di nthe̱ui yä bo̱ka jäꞌi. Pe yä dada bi ꞌñuti te dä me̱fi ora thogi njabu̱. Nuꞌu̱ yä dada enä: «Mä zi bätsihe xä zo̱ho̱ xä hyandi ge mänꞌa di ja mꞌe̱di rä balo ꞌne rä tsꞌe̱di pa dä dominä rä mfeni ꞌne näꞌä pe̱fi. Di ja mꞌe̱di rä balo pa hindä guꞌtuäbi ko rä ntsꞌomꞌu̱i nuꞌu̱ yä bo̱ka jäꞌi». Nubye̱ nuni tsꞌu̱ntꞌu̱ hindi japäbi xä ñhei dä ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia.

6. ¿Hanja ma dä maxꞌäꞌi mu̱ gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba?

⁶ Xi nuꞌi, ¿te ma gi pe̱fi mu̱ gi yꞌo̱de ge nꞌa rä jäꞌi di ofende rä Zi Dada Jeoba ꞌne di burla de näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo? Dä hogi gi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba pa dä rꞌaꞌi rä mäkä tsꞌe̱di, ꞌne pa dä rꞌaꞌi rä mfädi pa gi pädi hanja gi thädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. ¿Pe xiꞌmu̱ gi da ngue̱nda ge ꞌnehe gi thädi de gä kue̱? Dä hogi gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi yꞌapäbi dä maxꞌäꞌi pa ora dä thogi mänꞌaki njabu̱. Gi nuhmä ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌaꞌi rä mäkä tsꞌe̱di pa gi logra gi dominä ri mfeni ꞌne gi thädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia.

7. ¿Hanja dä za dä maxkägihu̱ mu̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä mepye̱hu̱ rꞌa yä testo? (Proverbios 15:​1, 18).

⁷ Mu̱ jakägihu̱ xä ñhei gä ñähu̱ ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, jabu̱ rꞌa yä testo de rä Mäkä Tꞌofo nuꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱. Rä espiritu santo dä za dä maxkägihu̱ gä benihu̱ nuꞌu̱ yä testoꞌu̱ (Juan 14:26). Por ejemplo, ha rä mfistꞌofo Proverbios dä za gä tinihu̱ rꞌa yä testo nuꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱ gä dominähu̱ mä nehu̱ ꞌne mä mfenihu̱, ꞌne gä udihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia (hñeti Proverbios 15:​1, 18). Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe utkägihu̱ te mä benefisio dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ ora di dominä mä mfenihu̱ ꞌne mä kue̱hu̱ (Prov. 10:19; 17:27; 21:23; 25:15).

NꞌA RÄ JÄꞌI NÄꞌÄ PÄDI DÄ HYANDI NDAꞌÄ XÄ ÑHO ꞌNE NDAꞌÄ HINÄ, HINGI JUZGA PO HO̱NSE̱ NÄꞌÄ HANDI O O̱DE

8. ¿Te mähyoni gä benihu̱ ora nꞌa rä jäꞌi o̱tkägihu̱ nꞌa rä ntꞌani de näꞌä di kamfrihu̱?

⁸ Gä pädihu̱ gä handihu̱ ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinä, ma dä maxkägihu̱ ndunthi (Prov. 19:11). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä pädi dä hyandi ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo, pädi dä dominä rä mfeni ꞌne rä kue̱ ora nꞌa rä jäꞌi o̱tpäbi ndunthi yä ntꞌani o ne dä diskuti po näꞌä di kamfrihu̱. Por ejemplo, ¿xkä handi nꞌa rä do ora kꞌätsꞌi ha nꞌa rä däthe? Nuju̱ hindä za gä pädihu̱ tengu rä ndäta näꞌä rä do. Njabu̱ ꞌnehe, änte de gä thädihu̱ ora nꞌa rä jäꞌi o̱tkägihu̱ nꞌa rä ntꞌani de näꞌä di kamfrihu̱, dä hogi gä benihu̱ ge nuju̱ hindi pädihu̱ por hanja näꞌä jäꞌi o̱tkähu̱ näꞌä rä ntꞌaniꞌä (Prov. 16:23).

9. ¿Hanja di handihu̱ ge Gedeón himbi juzga nuꞌu̱ yä me Efraín po ho̱nse̱ näꞌä bi mäñꞌu̱?

⁹ Ma gä pädihu̱ nꞌa tu̱i te bi thogi nuꞌmu̱ mrä nzaya Gedeón ha rä hnini Israel. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge nꞌa rä pa nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ de Efraín xa bi nkue̱ ngeꞌä himbri mbitabi dä ma duä ntuhni ko nuꞌu̱ yä nkontra rä hnini Israel. ¿Por hanja xa bi nkue̱ nuꞌu̱ yä me Efraín? ¿Bi nkue̱ ngeꞌä xä nehmä go xä tꞌespäbi yä nsu? Hindi pädihu̱, pe rä Mäkä Tꞌofo pede ge Gedeón en lugar de xä däti ko rä kue̱ nuꞌu̱ yä me Efraín, bi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda näꞌä mi sentiꞌu̱ ꞌne bi dädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. ¿Te bi logra kongeꞌä? Mi hyandi yä me Efraín hanja bi dädi Gedeón, nuꞌu̱ bi tsaya yä kue̱ (Juec. 8:​1-3).

10. ¿Te ma dä maxkägihu̱ gä thädihu̱ ko rä pasensia ora nꞌa rä jäꞌi angägihu̱ de mä jamfrihu̱ pe de gä kue̱ o de gä burla? (1 Pedro 3:15).

¹⁰ ¿Te ma gä pe̱fihu̱ mu̱ —ha rä ꞌme̱fi o ha rä skuela— nꞌa rä jäꞌi dä ñꞌani por hanja di ꞌmu̱ihu̱ ja ngu di mända rä Mäkä Tꞌofo? Xä ñho gä pe̱ꞌtsihu̱ rä balo ꞌne gä defendehu̱ näꞌä di kamfrihu̱. Pe dä hogi gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä di mbeniꞌu̱ (hñeti 1 Pedro 3:​15, TNM). Hänge en lugar de gä nkue̱hu̱ po näꞌä rä modo hanja bi xikägihu̱, dä hogi gä handihu̱ ngu nꞌa rä dängä oportunida pa gä xipäbihu̱ de rä Noya Äjuä. Hää, hindi mporta te mä raso bi me̱ꞌtsi näꞌä jäꞌi pa te bi xikägihu̱ o te bi yꞌangägihu̱, dä hogi ge nzäntho gä thädihu̱ ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. Mu̱ nzäntho gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä thädihu̱ njabu̱, tal vez rꞌa yä jäꞌi ma dä paati näꞌä di mbeni de gekhu̱ ꞌne asta ma dä ne dä bädi de rä Noya Äjuä (Rom. 12:17).

11, 12. ¿Te dä hogi gä pe̱fihu̱ änte de gä thädihu̱, ꞌne te dä za gä lograhu̱ kongeꞌä? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹¹ Xiꞌmu̱ habu̱ gi mpe̱fi nꞌa rä jäꞌi dä ꞌñeñꞌäꞌi: «¿Por hanja hingi o̱tꞌe yä kumpleañu?». Änte de gi thädi dä hogi gi ñꞌanise̱: «Xi nuni jäꞌi, ¿bi yꞌo̱tꞌe nunä ntꞌani ngeꞌä di mbeni ge hindi ho gä diberti o ngeꞌä mbeni ge hindi faxte pa dä nja rä johya ꞌne nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ha rä ꞌme̱fi?». Dä hogi gä embäbihu̱ ge di johyahu̱ gä handihu̱ hanja turämu̱i po dä nja nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ha rä ꞌme̱fi. ꞌNepu̱ ko rä tꞌekꞌei gä xipäbihu̱ ge nuju̱ ꞌnehe di ho gä dibertihu̱. Mu̱ gä xipäbihu̱ njabu̱, tal vez asta gä pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gä utihu̱ te mängä rä Mäkä Tꞌofo de yä kumpleañu.

¹² Geꞌätho dä za gä xipäbihu̱ märꞌa yä jäꞌi ora o̱tkägihu̱ yä ntꞌani de mä jamfrihu̱. Por ejemplo, ha rä skuela dä za dä tꞌembäbi nꞌa rä bäsjäꞌi näꞌä rä Testigo: «Xi nuꞌähu̱, ¿por hanja hingi numäñhohu̱ nuꞌu̱ yä zabxi?». Änte de dä dädi nunä Testigo dä hogi dä ñꞌanise̱: «¿Xikägi njabu̱ ngeꞌä xä yꞌo̱de yä nkꞌuamba de yä Testigo o ngeꞌä pe̱ꞌtsi nꞌa rä amigo o nꞌa rä familia näꞌä rä zabxi? ¿Nuni bäsjäꞌi di mbeni ge di u̱tsahu̱ nuꞌu̱ yä zabxi?». ꞌNepu̱, dä hogi dä ꞌñembäbi näꞌä rä yꞌoskuela: «Nuje di tumämu̱ihe ꞌne di mädihe gatꞌho yä jäꞌi. ꞌNehe di respetahe näꞌä rä derecho pe̱ꞌtsi de dä huahni hanja ne dä mꞌu̱i» (1 Ped. 2:17).b Mu̱ dä dädi njabu̱ näꞌä rä bäsjäꞌi rä Testigo, tal vez asta ma dä me̱ꞌtsi rä oportunida de dä xipäbi märꞌa yä yꞌoskuela te mä benefisio di pe̱ꞌtsihu̱ mu̱ gä mꞌu̱ihu̱ ja ngu di mända rä Mäkä Tꞌofo.

13. ¿Hanja dä za gä fatsꞌihu̱ nꞌa rä jäꞌi näꞌä di mbeni ge yä dondo nuꞌu̱ kamfri Äjuä?

¹³ Mu̱ nꞌa rä jäꞌi hingi ꞌmu̱i de acuerdo ko näꞌä di kamfrihu̱, hindi debe nguntꞌä gä mbenihu̱ ge ya di pädihu̱ gatꞌho näꞌä kamfri (Tito 3:2). Mu̱ gi yꞌo̱de ge nꞌa rä yꞌoskuela dä ꞌñenä: «Yä dondo nuꞌu̱ kamfri Äjuä», ¿te ma gi mbeni? ¿Mäntꞌä ma gi mbeni ge näꞌä yꞌoskuelaꞌä kamfri näꞌä tꞌudi de rä evolución ngeꞌä ya xä imbestiga ndunthi de geꞌä? Hinä, hindä hogi gi mbeni njabu̱. Ngeꞌä ndunthi de nuꞌu̱ yä yꞌoskuela mängä njabu̱, rꞌabu̱ nisiquiera xä duyämu̱i po nunä tema o nisiquiera xä imbestiga de geꞌä. Hänge en lugar de gi ñä ndunthi kongeꞌä de rä evolución, mänꞌa dä hogi gi pe̱mpäbi nꞌa rä bideo o nꞌa rä imformäsio näꞌä di tinihu̱ ha jw.org habu̱ udi hanja gatꞌho näꞌä ja, hinxä zo̱ho̱ xä njase̱ sino bi mꞌu̱i toꞌo bi hyoki. Hindi pädihu̱, pero tal vez näꞌä yꞌoskuela asta dä ne dä bädi mänꞌa tu̱i. Hää, mu̱ gi thädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä tꞌekꞌei, tal vez dä animäbi pa dä hyandi mu̱ xa mäjuäni näꞌä kamfri.

14. ¿Hanja bi usa jw.org nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Niall pa bi matsꞌi nꞌa rä yꞌoskuela bi da ngue̱nda ge hingä mäjuäni näꞌä xki yꞌo̱de de yä testigo rä Jeoba?

¹⁴ Nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Niall, bi usa jw.org pa bi matsꞌi nꞌa rä yꞌoskuela dä hyandi ge hingä mäjuäni näꞌä xki yꞌo̱de de gekhu̱. Niall bi ꞌñenä: «Nꞌa rä yꞌoskuela bi ꞌñengägi ge nuga hingä ndi kamfri näꞌä xki dini yä científico ꞌne go mänꞌa ndi kamfri näꞌä mängä nꞌa rä libro de gä kuento». Koꞌmu̱ näꞌä rä yꞌoskuela himi hopäbi Niall dä esplikabi näꞌä mi kamfri, ho̱nse̱ bi ꞌñembäbi: «Di mbitaꞌi gi ku̱tꞌi ha jw.org pa gi hyandi näꞌä imformäsio ehe habu̱ enä “La Biblia y la ciencia”». Mꞌe̱fa, Niall bi da ngue̱nda ge näꞌä rä yꞌoskuela hää xki hyandi näꞌä rä imformäsio, hänge bi probecha näꞌä oportunida pa nubye̱ bi xipäbi mä nꞌa tu̱i de hanja bi zo̱ho̱ bi nja rä te. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱ ꞌnehe, dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gä ñähu̱ ko märꞌa de rä Noya Äjuä.

NSAYA KO RI FAMILIA

15. ¿Te dä za dä me̱fi yä dada pa dä ꞌñuti yä bätsi hanja dä dädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia?

¹⁵ Yä dada dä za dä ꞌñuti yä zi bätsi dä dädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia nuꞌmu̱ toꞌo japi dä me̱ꞌtsi yä duda de näꞌä kamfri (Sant. 3:13). Rꞌa yä dada di nsaya ko yä zi bätsi ha rä Mhuntsꞌi de gä Familia; di ñhoki ko nuꞌu̱ yä ntꞌani dä za dä tꞌo̱tꞌpäbi ha rä skuela ꞌne di nsaya hanja dä dädi. ꞌNehe utuäbi yä zi bätsi hanja dä ñä ko rä tꞌekꞌei. Njabu̱ nuꞌu̱ toꞌo o̱de, tal vez mꞌe̱fa dä yꞌo̱tꞌe yä ntꞌani o dä ne dä bädi mä nꞌa tu̱i (hyandi rä rekuadro «Nsaya ko ri bätsi pa ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia dä defende näꞌä kamfri»).

16, 17. ¿Te thogi ora yä dada di imbestiga ꞌne di nsaya ko yä zi bätsi?

¹⁶ Ora yä bätsi tꞌuti hanja dä defende näꞌä kamfri, udi näꞌä mäjuäni de rä Noya Äjuä ꞌne al mismo tiempo japi dä ze̱di yä jamfri. Ha rä sección «Jóvenes» de jw.org, ehe rä sección «Ponlo por escrito». Xä thoki pa dä matsꞌi yä bäsjäꞌi dä ze̱di yä jamfri ꞌne pa dä defendese̱ näꞌä xä bädi de rä Mäkä Tꞌofo. Mu̱ gä nxadihu̱ ko mä familiahu̱ nunä imformäsio ꞌne näꞌä ehe ha rä sección «Los jóvenes preguntan», ¡gatꞌho ma gä pädihu̱ gä defendehu̱ mä jamfrihu̱ ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia!

¹⁷ Nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Matthew enä ge xä matsꞌi ndunthi nuꞌmu̱ di nsaya ko yä dada. Ha rä Mhuntsꞌi de gä Familia ndunthi yä mꞌiki di imbestiga ko yä dada nuꞌu̱ yä ntꞌani dä za dä tꞌo̱tꞌpäbi ha rä skuela. Näꞌä enä: «Di imäjinähe ge di yꞌo ha rä skuela ꞌne nꞌa de nuꞌu̱ mä kompa o̱tkägi nꞌa rä ntꞌani. ꞌNepu̱ nuga di thädi ja ngu ya xtä ñhokihe». Matthew sigi enä: «Nuꞌmu̱ di ntiende por hanja di kamfri näꞌä di kamfri, mänꞌa di ꞌmu̱i kombensido ꞌne hindi jaki xä ñhei gä udi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia ko märꞌaa».

18. Ja ngu mää Colosenses 4:​6, ¿hanja di debe gä ñähu̱?

¹⁸ Mäske di pe̱ꞌtsihu̱ yä prueba ge mäjuäni näꞌä di kamfrihu̱, hingä kombastaꞌä pa dä za gä fatsꞌihu̱ märꞌaa. ꞌNehe mähyoni gä udihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia ora di defendehu̱ näꞌä di kamfrihu̱ (hñeti Colosenses 4:6). Ora di ñähu̱ ko nꞌa rä jäꞌi, ja ngue̱nda ge di e̱mbäbihu̱ nꞌa rä pelota; dä za gä e̱mbäbihu̱ rꞌamätsꞌu̱u̱ o xa ntsꞌe̱di. Pe mu̱ gä e̱mbäbihu̱ rꞌamätsꞌu̱u̱ hingä ma dä japäbi xä ñhei dä pe̱ntꞌi ꞌne njabu̱ ma dä sigi dä ñꞌeni kongekhu̱. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ gä ñähu̱ ko rä tꞌekꞌei, rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, tal vez näꞌä jäꞌi ma dä ne dä sigi dä ñä kongekhu̱. Pe mu̱ nꞌa rä jäꞌi ne dä diskuti o dä burla de gekhu̱, hindi ꞌmu̱ihu̱ obligado gä thädihu̱ o gä kohihu̱ gä ñähu̱ kongeꞌä (Prov. 26:4). Pe ja ngu xtä handihu̱, mänꞌa ndunthi nuꞌu̱ yä jäꞌi ne dä yꞌo̱de ke nuꞌu̱ hinä.

19. ¿Te dä hogi gä benihu̱ ora nꞌa rä jäꞌi ne dä diskuti o di kritika näꞌä di kamfrihu̱?

¹⁹ Ja ngu ya dä handihu̱, ja ndunthi yä benefisio de gä udihu̱ rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia. Yꞌapäbi rä Zi Dada Jeoba rä tsꞌe̱di pa dä maxꞌäꞌi gi ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia ora toꞌo ne dä diskuti o dä kritika mä jamfrihu̱. Ogi pumfri ge rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia japi dä tsaya yä kue̱ ora märꞌaa ne dä diskuti. Beni ge rꞌa yä jäꞌi xä da ngue̱nda ge hingä mäjuäni nuꞌu̱ yä nkꞌuamba xä yꞌo̱de de gekhu̱ ꞌne asta xä ne xä bädi de rä Mäkä Tꞌofo. Hänge sigi gi jamäsu näꞌä mängä rä Mäkä Tꞌofo ora enä: «Ñhokihu̱ pa gi presentahu̱ nꞌa rä defensa ante nuꞌu̱ toꞌo dä yꞌaꞌähu̱ yä prueba de näꞌä rä humu̱i gi pe̱ꞌtsihu̱, pe jahu̱ nsinke gi nkue̱hu̱ ꞌne ko ndunthi rä tꞌekꞌei» (1 Ped. 3:​15, TNM). Hää, mu̱ gi ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia, ¡ma gi ꞌñudi ge ja ri balo ꞌne ri tsꞌe̱di!