Udihu̱ ge gyä hojäꞌihu̱ ꞌne gi pädi gi ntiendehu̱ ja ngu di ja rä Zi Dada Jeoba

1. ¿Por hanja di debe gä njahu̱ ngu nuꞌu̱ yä arbol di ndoꞌmitho ꞌne hingi ꞌuagi? (Hyadi ꞌnehe rä foto).

JA RꞌA yä arbol nuꞌu̱ mäske dä ñꞌo xa ntsꞌe̱di rä ndähi o nꞌa rä bu̱nthi yꞌee, hindi ꞌuagi ho̱nse̱ di ndoꞌmitho. Pa gä sigihu̱ gä bansahu̱ ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, pe̱ꞌtsi te gä njahu̱ ꞌnehe ngu nuꞌu̱ yä arbol. ¿Por hanja? Ngeꞌä mu̱ dyä hojäꞌihu̱ ꞌne di udihu̱ ge di ntiendehu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa ho̱nse̱ gä ndoꞌmihu̱ ꞌne hingä ꞌuagihu̱ ora di ñhanduihu̱ yä xuñha. Nuya yä hogä mꞌu̱i geꞌä ma dä maxkägihu̱ ꞌnehe pa gä respetahu̱ näꞌä di mbeni märꞌaa ꞌne nuꞌu̱ yä desision di huahni.

2. ¿Te mä hogä mꞌu̱i ma dä maxkägihu̱ gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä mpadi tso̱kägihu̱ ha mä bidahu̱ ꞌne te ma gä handihu̱ ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱?

² Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba di nehu̱ gä ñhojäꞌihu̱ ꞌne gä udihu̱ ge di ntiendehu̱. ꞌNehe di nehu̱ gä ñꞌumildehu̱ ꞌne gä udihu̱ rä nhuekäte. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱ ma gä handihu̱ hanja nuya yä hogä mꞌu̱i xä matsꞌi ndunthi mä kuhu̱ pa xä ñhandui nuꞌu̱ yä xuñha o yä mpadi xä zo̱päbi ha yä mꞌu̱i. ꞌNehe ma gä handihu̱ hanja nuya yä hogä mꞌu̱i dä za dä maxkägihu̱ kada nꞌa de gekhu̱. Pe mꞌe̱tꞌo, ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu utkägihu̱ nꞌa rä hogä ejemplo de hanja di debe gä ñhojäꞌihu̱ ꞌne gä udihu̱ ge di ntiendehu̱ ꞌne ja mä juisiohu̱.

JEOBA ꞌNE RÄ HESU YÄ HOJÄꞌI ꞌNE PÄDI DÄ NTIENDEGIHU̱

3. ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba rä hojäꞌi ꞌne hingä rä exigente?

³ Rä Mäkä Tꞌofo enä ge rä Zi Dada Jeoba ꞌñenä ngu nꞌa «rä Däta Ndo̱do» ngeꞌä näꞌä xa tse̱di ꞌne hinto tsa dä patuäbi rä mꞌu̱i (Deut. 32:4). Pe näꞌä nzäntho xä ꞌñudi ge ja rä juisio ꞌne hingä rä exigente. ¿Hanja di pädihu̱? Ngeꞌä mäske yä mexiꞌmhai xä me̱fi ndunthi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ hingi pa ko rä bolunta rä Zi Dada Jeoba, pe näꞌä xä bädi xä ñhandui nuꞌu̱ yä mpadi ꞌne hinto xä hñäkuäbi de dä kumpli näꞌä xä beni dä me̱fi. Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi hyogägihu̱ ja nguꞌä, nuju̱ ꞌnehe dä za gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä mpadi tso̱kägihu̱ ha mä bidahu̱. Pa geꞌä xä rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo habu̱ hutsꞌi yä konseho nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ gä ju̱hu̱ nꞌa rä hogä ꞌñuu ora tso̱kägihu̱ yä xuñha o yä mpadi. Gatꞌho näꞌä xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱, utkägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä ꞌñenä nꞌa «rä Däta Ndo̱do», pe ꞌnehe ja rä juisio, rä hojäꞌi ꞌne hingä rä exigente.

4. Mää nꞌa rä ejemplo habu̱ udi ge rä Zi Dada Jeoba hingrä exigente, udi rä nhuekäte ꞌne hinxä ñhei näꞌä di mändagihu̱ (Levítico 5:7, 11).

⁴ Yä mhända rä Zi Dada Jeoba nunka di faya, udi rä nhuekäte ꞌne hinxä ñhei toꞌo dä kumpli. Ja ngu mäyaꞌmu̱ ha rä hnini Israel, rä Zi Dada Jeoba mi apäbi yä jäꞌi dä uni yä ofrenda pe ho̱nse̱ näꞌä mi tsu̱päbi. Ha näꞌä rä Ley bi tꞌumbäbi Moisés mi hutsꞌi nuꞌu̱ yä ofrenda mi adi rä Zi Dada Jeoba, pe ꞌnehe mi mää te mä ofrenda mi debe dä uni nuꞌu̱ yä zi jäꞌi himi tsu̱päbi (hñeti Levítico 5:7, 11).

5. Mää nꞌa rä ejemplo de habu̱ rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñudi ge mrä umilde ꞌne mä nꞌa rä ejemplo habu̱ bi ꞌñudi rä nhuekäte.

⁵ Rä Zi Dada Jeoba näꞌä hingrä exigente; näꞌä rä umilde ꞌne udi rä nhuekäte. Por ejemplo, nꞌa rä pa bi desidi dä huati rä hnini Sodoma ngeꞌä xa myä tsꞌomꞌu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni. Pe änte de xä huati näꞌä rä hnini, Jeoba bi me̱hni rꞌa yä e̱nxe̱ pa bi xipäbi Lot ge nguntꞌä xä bo̱ni de gehni ꞌne xä ma ha yä tꞌo̱ho̱. Pe Lot mi tsu dä ma asta ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ꞌu̱, hänge bi bäntebi rä Zi Dada Jeoba ge xä hyopäbi tanto nuni ngu rä familia xä gohi ha mä nꞌa rä luga mi kohi getbu̱ de Sodoma. Pe Jeoba xki desidi dä huati ꞌnehe nunä rä luga. Hänge Jeoba xä za xä ꞌñembäbi Lot: «Nunä rä hnini habu̱ gi ne gi kohi ꞌnehe ma gä huati, hänge di mändaꞌi gi ma asta ha yä tꞌo̱ho̱». Pe himbi xipi njabu̱, sino Jeoba bi ꞌñembäbi: «Ndeꞌmu̱, ma gä huekꞌäꞌi mänꞌaki, hingä ma gä huati nuni hnini habu̱ gi ne gi kohi» (Gén. 19:18-22). Mä nꞌa rä mꞌiki, rä Zi Dada Jeoba ma xä huati rä hnini Nínive po nuꞌu̱ yä däta pekado mi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä jäꞌi. Pe mꞌe̱tꞌo bi me̱hni rä profeta Jonás pa dä xipäbi nuꞌu̱ yä me Nínive näꞌä ma xä me̱fi Jeoba. Pe mi yꞌo̱de njabu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi, xa bi arrepenti po nuꞌu̱ yä pekado hänge rä Zi Dada Jeoba bi hueki nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌne ya himbi huati nunä hnini (Jon. 3:1, 10; 4:10, 11).

6. ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Hesu hingrä exigente ꞌne udi rä nhuekäte ja ngu di ja rä Zi Dada Jeoba?

⁶ Mi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, bi ꞌñudi ge näꞌä hingrä exigente ꞌne udi rä nhuekäte ja ngu rä Dada. Rä Hesu bä ehe ha rä Xiꞌmhai pa xä matsꞌi yä me Israel xä mengi ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Pe nꞌa rä pa bi matsꞌi nꞌa rä zi ꞌme̱hñä näꞌä hingä mrä me Israel. Näꞌä ꞌme̱hñä xa bi bäntebi rä Hesu dä yꞌo̱thebi rä tꞌixu. ¿Te mi ja nunä nxutsi? Nꞌa rä u̱xjua xki yu̱tꞌä ha rä ndoyꞌo ꞌne xa mi japi dä sufri. Hänge rä Hesu xa bi hueki ꞌne bi yꞌo̱the (Mat. 15:21-28). Ma gä handihu̱ hanja rä Hesu bi ꞌñudi rä nhuekäte mä nꞌa rä pa. Nꞌa rä pa, rä Hesu bi ꞌñenä: «Näꞌä toꞌo go dä ko̱ngägi ha yä thandi yä jäꞌi, nuga ꞌnehe ma gä ko̱ni ha rä thandi mä Dada bi ꞌmu̱ mähetsꞌi» (Mat. 10:33, RN). Pe, ¿te bi me̱fi ko rä apostol Pedro nuꞌmu̱ hñu mꞌiki bi nega ge mi konose rä Hesu? Koꞌmu̱ mi ꞌmu̱i arrepentido ꞌne xa mäjuäni mi ne dä me̱fi näꞌä xki bädi de geꞌä, mi nuhu rä Hesu de rä du bi ma bä honi Pedro ꞌne —po näꞌä di handihu̱ ge bi thogi—, bi pumbäbi ꞌne bi xipi hängu mi mädi (Luc. 24:33, 34).

7. Ja ngu udi Filipenses 4:5, ¿hanja di ne dä fäkägihu̱?

⁷ Ya dä handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu yä hojäꞌi ꞌne hingä yä exigente. ¿Xi nuju̱? Rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i (hñeti Filipenses 4:5, TNM). Hänge mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Handi märꞌaa ge nuga drä hojäꞌi ꞌne hingä drä exigente? Mu̱ märꞌa hingi pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo, ¿di respeta näꞌä di mbeni ꞌne näꞌä pe̱fi? ¿Di ho gä o̱de ꞌne di asepta yä opinión märꞌaa mu̱ nuya hindi nkontraui ko näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba?, o ¿fäkägi ge drä nesio, hindi ho gä o̱de ꞌne huersa di ne drä tꞌo̱tꞌe yä kosa ja ngu di ne?». Rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu to̱ꞌmi gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä de̱mbäbihu̱ yä mꞌu̱i. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä mpadi dä za dä zo̱kägihu̱. ꞌNehe ma dä maxkägihu̱ pa gä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱ ora di handihu̱ ge näꞌä di mbeni o näꞌä pe̱fi märꞌaa hindi nthe̱ ko näꞌä di hohu̱.

HINGÄ ÑꞌEXIGENTEHU̱ ꞌNE GÄ ꞌMU̱IHU̱ DISPUESTO GÄ ÑHANDUIHU̱ KO RÄ JOHYA YÄ MPADI

8. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa hingä ñꞌexigente ꞌne gä ñhanduihu̱ ko rä johya nuꞌu̱ yä mpadi ehe ha mä bidahu̱? (Hyandi ꞌnehe rä nota).

⁸ Ora tso̱ho̱ yä mpadi ha mä bidahu̱, hindi debe gä ñꞌexigentehu̱ ꞌne mähyoni gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä mpadi ko rä johya. ¿Por hanja? Tal vez nubye̱ di ꞌmu̱ihu̱ xä ñho, pe hindi pädihu̱ te ma dä thogi kongekhu̱ xudi ndämäni. Rꞌabu̱ nse̱kitho dä za dä zo̱kägihu̱ nꞌa rä ñheni, o dä za gä thogihu̱ yä ñꞌäbojä o märꞌa yä xuñha (Ecl. 9:11; 1 Cor. 7:31). ꞌNehe dä za dä mpadi mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne ya hindä za gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ja ngu xti nzäihu̱, o nse̱kitho dä za dä zo̱kägihu̱ mä nꞌa rä responsabilida. Ora thogi njabu̱, dä za dä hñutsꞌi a prueba näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Pe mähyoni gä pädihu̱ ge hindi mporta te mä mpadi dä zo̱kägihu̱ ha mä bidahu̱, dä za gä ñhanduihu̱ mu̱ gä jamäsuhu̱ nuya goho yä tsꞌofo: 1) Mähyoni gä aseptahu̱ näꞌä rä mpadi. 2) Mähyoni gä handihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi to̱bgägihu̱ xudi ndämäni. 3) Ora di thogihu̱ yä xuñha o yä mpadi, mänꞌa dä hogi gä handihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi di pe̱ꞌtsihu̱. ꞌNe 4) mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe po märꞌaa.b Ma gä handihu̱ te xä thogi rꞌa yä ku ꞌne hanja xä hñäni ndunthi yä jäpi ora xä jamäsu nuya yä tsꞌofo.

9. ¿Te bi me̱fi rꞌa yä misionero pa bi ñhandui nuꞌu̱ yä mpadi bi zo̱päbi?

⁹ Ma gä aseptahu̱ nuꞌu̱ yä mpadi tso̱kägihu̱. Emanuele ꞌne Francesca, nuyu̱ nꞌa rä medinthäti nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä misionero ha mä nꞌa rä dähni. Mi tso̱ni ha näꞌä dähniꞌä, mäntꞌä bi mu̱di bi nxadi näꞌä rä idioma ñä yä jäꞌi de näꞌä rä lugaꞌä ꞌne mäntꞌä bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä konose yä ku de rä mhuntsꞌi. Pe himbi dura ndunthi yä pa njabu̱, ngeꞌä bi zo̱ho̱ rä COVID-19 ꞌne ya himbi za bi muntsꞌi ko yä ku. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe bi du rä mämä Francesca. Hängu xä nehmä rä zi nju Francesca xä ma ha rä nguu pa xä mꞌu̱i ko rä familia mi thogi nunä dumu̱i. Pe himbi za bi ma po rä COVID-19. ¿Te bi matsꞌi nuni medinthäti pa gi ñhandui nunä rä dumu̱i? Nꞌaa, Emanuele ꞌne Francesca bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba mähye̱gi ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi ꞌne rä mfädi pa dä ñhandui nunä rä dumu̱i ngu mi thogi kada nꞌa rä pa. Rä Zi Dada Jeoba bi dädi rä sadi nunä medinthäti ꞌne bi usa rä hnini ꞌne rä mhuntsꞌi pa bi matsꞌi nuyu̱ yä zi ku. Por ejemplo, bi nupäbi ndunthi yä mfeni näꞌä bi mängä nꞌa rä bideo habu̱ nꞌa rä ku bi ꞌñenä: “Mu̱ nguntꞌä gä nzäihu̱ ko näꞌä rä rꞌayꞌo mꞌu̱i di pe̱ꞌtsihu̱, ma gä ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya ꞌne hindä jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ ꞌne gä probechahu̱ nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe di pe̱ꞌtsihu̱”.c Yoho, nuꞌu̱ yä misionero bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä predika mänꞌa xä ñho por telefono ꞌne asta bi dini nꞌa rä jäꞌi näꞌä bi ne bi nxadi Mäkä Tꞌofo kongeꞌu̱. Hñuu, nuni medinthäti bi asepta ꞌne bi ungä njamädi po näꞌä rä mfatsꞌi bi hñäni de yä ku de rä mhuntsꞌi. Por ejemplo, durante nꞌa nje̱ya nꞌa rä zi nju hyaxtho mi opäbi ꞌne mi pe̱mpäbi nꞌa rä testo de rä Biblia. Njabu̱ ꞌnehe, ma gä tinihu̱ rä johya ꞌne hindä jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe dä za gä pe̱fihu̱ mu̱ nguntꞌä di aseptahu̱ nuꞌu̱ yä mpadi ekägihu̱.

10. ¿Te bi me̱fi nꞌa rä zi nju pa bi ñhandui nuꞌu̱ yä mpadi bi zo̱päbi ha rä bida?

¹⁰ Mähyoni gä handihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi to̱bgägihu̱, ꞌne mänꞌa dä hogi gä handihu̱ nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe di pe̱ꞌtsihu̱. Christina, nꞌa rä zi nju rä mengu Rumania mi faxte ha nꞌa rä mhuntsꞌi de gä inglés ha rä dähni Japón. ¡Hängu bi u̱ rä koraso nuꞌmu̱ bi thäki näꞌä rä mhuntsꞌi de gä inglés! Pe nunä zi nju en lugar de dä hñudi ꞌne dä durämu̱i, bi desidi dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa ko ndunthi rä johya bi mfaxte ha nꞌa rä mhuntsꞌi de rä idioma japonés. Koꞌmu̱ himi pädi dä ñä xä ñho nunä idioma, ha rä ꞌme̱fi bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi nꞌa rä zi ꞌme̱hñä. Bi ꞌñembäbi ge mu̱ xä za xä usa rä Biblia ꞌne rä foyeto ¡Johya pa nzäntho! pa xä ꞌñuti rä idioma japonés, ꞌne näꞌä ꞌme̱hñä hää bi ne. Njabu̱ rä zi nju Christina mänꞌa bi bädi nunä idioma, ha näꞌä zi ꞌme̱hñä bi ne bi bädi mä nꞌa tu̱i de rä Mäkä Tꞌofo. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä esperiensia? Ge ora tso̱kägihu̱ yä mpadi o xuñha ha mä bidahu̱, hindi debe gä häkihu̱ de ha mä mfenihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi to̱bgägihu̱. ꞌNehe, ko rä johya dä hogi gä handihu̱ nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe thogi kada nꞌa rä pa, pa njabu̱ hindä jakägihu̱ xä ñhei gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä mpadiꞌu̱.

11. ¿Te bi matsꞌi nꞌa rä medinthäti pa bi ñhandui nuꞌu̱ yä mpadi bi zo̱päbi ha yä bida?

¹¹ Ma gä fatsꞌihu̱ märꞌaa. Nꞌa rä medinthäti näꞌä bi ꞌmu̱i ha nꞌa rä dähni habu̱ ꞌmu̱i proibido dä predika ꞌne dä muntsꞌi yä testigo rä Jeoba, bi ꞌme̱di yä ꞌme̱fi mi nja yä ñꞌäbojä ha nunä dähni. Xibye̱, ¿te bi me̱fi nuyu̱ yä zi ku? Mꞌe̱tꞌo bi hñäki de yä bida nuꞌu̱ yä kosa mi häkuäbi yä tiempo ꞌne mi hämpäbi yä gasto. ꞌNe yoho, en lugar de xä hyandi ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä ñꞌäbojä mi thogi, bi probecha näꞌä rä tiempo mi pe̱ꞌtsi pa mänꞌa bi predika ꞌne bi matsꞌi yä zi jäꞌi (Hech. 20:35). Näꞌä ku bi ꞌñenä: «Koꞌmu̱ xa ndi ꞌmu̱ihe ocupado ndi pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne ndi fatsꞌihe yä zi jäꞌi dä bädi de Geꞌä, nixi mi ja mä tiempohe pa gä tumämu̱ihe po nuꞌu̱ yä ñꞌäbojä ndi thogihe». ¿Xi nuju̱? Mu̱ tso̱kägihu̱ yä mpadi o yä xuñha ha mä bidahu̱, hindi debe gä pumfrihu̱ ge xa mähyoni gä sigihu̱ gä faxu̱ märꞌaa pa dä bädi de rä Zi Dada Jeoba.

12. ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä apostol Pablo ora di predikahu̱?

¹² Ora di predikahu̱, mähyoni gä mꞌu̱ihu̱ dispuesto gä ñähu̱ ko ngatꞌho yä jäꞌi hindi mporta te di mbeni, habu̱ xpä ꞌñehe o tenguꞌu̱ yä mꞌu̱i. Geꞌä bi me̱fi rä apostol Pablo. Rä Hesu bi huahni Pablo pa dä predikabi yä jäꞌi de rꞌa nꞌañꞌo yä dähni (Rom. 11:13). Näꞌä bi mꞌu̱i dispuesto bi ñäui gatꞌho yä jäꞌi pa bi za bi ꞌñuti de rä Noya Äjuä. Hää, näꞌä bi ꞌñuti de rä Noya Äjuä tanto yä judío, yä me Grecia, yä bämhñä, yä hyoya, nuꞌu̱ mi pe̱ꞌtsi rä autorida ꞌne asta yä gobiernu. Kontal dä tso̱mbäbi ha yä koraso näꞌä mi uti, rä apostol Pablo bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ꞌñudi ge mi komprendebi hanja mi ꞌmu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱ (1 Cor. 9:19-23). ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä apostol Pablo? Ge mu̱ di honihu̱ rä forma hanja gä tso̱mbäbihu̱ ha yä koraso yä zi jäꞌi ꞌne di ꞌmu̱ihu̱ dispuesto gä ñähu̱ kongeꞌu̱ hindi mporta te di mbeni, habu̱ xpä ꞌñehe, te mä nzäi o te mä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi, ¡mänꞌa ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä johya ora di predikahu̱!

MA GÄ RESPETABIHU̱ YÄ DESISION ꞌNE NÄꞌÄ DI MBENI MÄRꞌAA

13. ¿Te mä peligro di ebitahu̱ mu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä mbeni ꞌne näꞌä pe̱fi märꞌaa? (1 Corintios 8:9).

¹³ Mu̱ dyä hojäꞌihu̱ ꞌne di udihu̱ ge di pädi gä ntiendehu̱, hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä di mbeni märꞌaa. Por ejemplo, ora di ñhoki yä nju, rꞌaa di ho dä nkätꞌi pe märꞌaa hinä. ꞌNehe, rꞌa yä ku di ho dä zi nꞌa zi tu̱i rä ithe, pe märꞌaa desidi hinte mä bebida dä zi. Gatꞌho yä kristianu di nehu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä nzaki, pe kadakien di huahnihu̱ hanja gä suhu̱ mä ndoyꞌohu̱. Pe mu̱ di kamfrihu̱ ge näꞌä di mbenihu̱ geꞌä mänꞌa xä ñho ꞌne di tratahu̱ gä kombensehu̱ o gä obligahu̱ märꞌa ge dä me̱fi näꞌä di pe̱fihu̱, dä za gä japäbihu̱ märꞌa yä ku dä mfeꞌtse o dä mꞌu̱i dibidido rä mhuntsꞌi. ¿Hänge hindi nehu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱? (Hñeti 1 Corintios 8:9, TNM; 10:23, 24). Mu̱ gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä häkihu̱ nixi gä huꞌtsihu̱ näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne njabu̱ gä mfaxtehu̱ dä mꞌu̱i unido rä mhuntsꞌi. Ma gä handihu̱ yoho yä ejemplo habu̱ di ja mꞌe̱di gä pe̱fihu̱ njabu̱.

14. ¿Te mä tsꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo dä za dä maxkägihu̱ pa gä desidihu̱ hanja di debe gä ñheehu̱ ꞌne gä ñhokihu̱?

¹⁴ Näꞌä rä modo de hanja di ñheehu̱ ꞌne di ñhokihu̱. Rä Zi Dada Jeoba hindi mändagihu̱ hanja di debe gä ñheehu̱ kada nꞌa de gekhu̱, pe hää xä rꞌakägihu̱ yä tsꞌofo nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ gä pädihu̱ hanja di hoꞌä. Hindi debe gä ñheehu̱ ꞌne gä ñhokihu̱ de gä ntꞌetsꞌi, sino ke näꞌä rä modo de hanja di ñheehu̱ ꞌne hanja di ñhokihu̱ debe dä ꞌñudi ge ja mä mfenihu̱ ꞌne ge di pe̱päbihu̱ Äjuä. Hindi nehu̱ gä u̱mbäbihu̱ yä mfeni märꞌaa po näꞌä rä modo hanja xtä ñhehu̱ (1 Tim. 2:9, 10; 1 Ped. 3:3). Nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo fatsꞌi ꞌnehe yä anciano pa njabu̱ hindä imbenta yä mhända de hanja di debe dä ñhee ꞌne dä ñhoki yä ku. Por ejemplo, ha nꞌa rä mhuntsꞌi yä anciano bi da ngue̱nda ge yä bäsjäꞌi ya mi fu̱di mi ñꞌäxi ngu nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi hingi pädi Äjuä. Nuꞌu̱ yä anciano mi ne dä matsꞌi nuyu̱ yä bäsjäꞌi. ¿Te bi me̱fi nuyu̱ yä ku pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi nsinke bi xipäbi te mi debe dä me̱fi? Rä superintendente de gä circuito bi matsꞌi nuꞌu̱ yä anciano pa bi bädi te xä za xä me̱fi. Nuyu̱ yä ku bi uni nꞌa rä imformäsio ha rä mhuntsꞌi näꞌä mi enä njaua: «Mu̱ ma gä thogihu̱ gä unihu̱ nꞌa rä thoꞌtsi, ¿yä ku ma dä jamäsu näꞌä imformäsio ma gä unihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo o go ma dä distrae ngeꞌä hixtä ñhokihu̱ ngu di ho Äjuä?». Kombasta näꞌä bi mängä nuya yä anciano, yä bäsjäꞌi bi bädi te mi debe dä me̱fi.d

15. ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo ꞌne yä mhända rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo pa faxkägihu̱ gä desidihu̱ te mä tratamiento gä huahnihu̱? (Romanos 14:5).

¹⁵ Mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱. Kada nꞌa de gekhu̱ debe gä desidihu̱ hanja di ne gä su mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱ (Gál. 6:5). Ora di pahu̱ ha rä mediko ꞌne di huahnihu̱ nꞌa rä tratamiento, mähyoni gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo ꞌne yä mhända uni rä Zi Dada Jeoba pa njabu̱ gä ebitahu̱ rä ji, yä ntꞌete o nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ñꞌoui rä espiritismo. Gehya yä mhända xa mähyoni gä jamäsuhu̱ (Hech. 15:20; Gál. 5:19, 20). Mientra di ebitahu̱ rä ji ꞌne rä espiritismo, ya go gä nuse̱hu̱ te mä tratamiento di ne gä aseptahu̱. Mientra hingi nkontraui ko yä mhända Äjuä, mähyoni gä respetahu̱ nuꞌu̱ yä desision mä kuhu̱ ora huahni nꞌa rä tratamiento, mäske hindi nthe̱ ko näꞌä go di mbenihu̱. Mähyoni gä benihu̱ goho yä punto: 1) Rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä go geꞌä ma dä hñäki gatꞌho yä hñeni (Is. 33:24). 2) Kada nꞌa rä kristianu «debe dä ꞌmu̱i kombensido» de nuꞌu̱ yä desision ora huahni te mä tratamiento dä hñäni (hñeti Romanos 14:5, TNM). 3) Hindi juzgahu̱ märꞌaa po nuꞌu̱ yä desision nixi di japäbihu̱ dä mfeꞌtse (Rom. 14:13). ꞌNe 4) nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu di mädi nꞌa ngu mänꞌaa, hutsꞌi nꞌa lado näꞌä di mbeni ꞌne faxte pa njabu̱ dä mꞌu̱i unido gatꞌho yä ku de rä mhuntsꞌi (Rom. 14:15, 19, 20). Mu̱ gä o̱tꞌehu̱ ngue̱nda nuya goho yä punto, ma gä ntsitsꞌihu̱ ko gatꞌho yä ku ꞌne ma gä mfaxtehu̱ pa njabu̱ dä nja nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ha rä mhuntsꞌi.

16. ¿Te debe dä me̱fi nꞌa rä anciano pa dä ꞌñudi ge pädi dä ntiende ꞌne ge di respeta nuꞌu̱ märꞌa yä anciano? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁶ Yä anciano debe dä ꞌñudi rä ejemplo de ke pädi dä ntiende ꞌne respetabi yä opinión märꞌaa (1 Tim. 3:2, 3). Por ejemplo, nꞌa rä anciano näꞌä pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia, hingi to̱ꞌmi ge nzäntho dä me̱ꞌtsi nraso ꞌne drä aseptabi yä opinión. Mähyoni dä beni ge rä Zi Dada Jeoba dä za dä umbäbi rä mfädi cualquiera de nuꞌu̱ yä anciano pa dä matsꞌi gatꞌho dä huahni nꞌa rä hogä desision. ꞌNehe, mu̱ hindi nkontraui ko näꞌä mängä rä Noya Äjuä näꞌä desision bi huahni la mayoría, näꞌä ancianoꞌä di asepta ꞌne apoya näꞌä rä desisionꞌä mäske näꞌä hingo bi ho.

¿TE MÄ JÄPI DI HÄNIHU̱ MU̱ DI PÄDI GÄ NTIENDEHU̱ ꞌNE DYÄ HOJÄꞌIHU̱?

17. ¿Te mä jäpi di hänihu̱ mu̱ di pädi gä ntiendehu̱ ꞌne dyä hojäꞌihu̱?

¹⁷ Mu̱ dyä hojäꞌihu̱ ꞌne di pädi gä ntiendehu̱, di hänihu̱ ndunthi yä jäpi ꞌne yä benefisio. Por ejemplo, mänꞌa di ntsitsꞌihu̱ xä ñho ko ngatꞌho yä ku ꞌne rä mhuntsꞌi mänꞌa ꞌmu̱i unido. ꞌNehe di handihu̱ ndunthi yä bentaja ora märꞌa yä ku pe̱ꞌtsi rꞌa nꞌañꞌo yä mꞌu̱i ꞌne yä nzäi ꞌne dä za gä pädihu̱ ndunthi de geꞌu̱. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, mu̱ dyä hojäꞌi ꞌne di pädi gä ntiendehu̱, di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä johya ngeꞌä di pädihu̱ ge di de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba, näꞌä rä Zi Dada xa rä hojäꞌi kongekhu̱ ꞌne pädi dä ntiendegihu̱.