Hao Nao Peace Bilong Christ Savve Kontrol Insaed Heart Bilong Iumi?
“Letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iufala, from, tru nao, hem kolem iufala long diswan olsem wanfala body.”—COLOSSIANS 3:15.
1, 2. Long wanem wei nao “peace bilong Christ” kontrol insaed heart bilong wanfala Christian?
KONTROL hem wanfala word wea planti pipol heitim, bikos hem mekem olketa tingim wei for forcem and bossim man. So long samfala pipol, disfala encouragement bilong Paul for olketa Christian long Colossae, “Letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iufala,” maet here olsem toktok wea no balance. (Colossians 3:15) Waswe, iumi no garem free will? Why nao iumi shud letem eniwan or eni samting kontrol insaed heart bilong iumi?
2 Paul no talem olketa long Colossae for lusim evribit free will bilong olketa. Greek word wea olketa transleitim olsem “kontrol” long Colossians 3:15 hem join witim word referee wea givim prize long olketa competition for ranran long datfala taem. Olketa wea ranran garem freedom long samfala wei bat olketa mas followim rul bilong game, and gogo, referee nao bae disaedem hu nao followim olketa rul and winim datfala competition. Long sem wei, iumi garem freedom for disaedem planti samting long laef, bat taem iumi duim olsem, peace bilong Christ shud evritaem olsem “referee”—or, olsem man for transleit Edgar J. Goodspeed hem transleitim, “paoa wea kontrol” insaed heart bilong iumi.
3. Wanem nao “peace bilong Christ?”
3 Wanem nao “peace bilong Christ?” Hem nao peace, datfala kwaet feeling insaed iumi wea iumi kasem taem iumi kamap disaepol bilong Jesus and savve Jehovah God and Son bilong hem lovem and appruvim iumi. Taem Jesus klosap lusim olketa disaepol bilong hem, hem sei: “Mi givim iufala peace bilong mi. . . . No letem heart bilong iufala wari or letem hem wikdaon from wei for fraet.” (John 14:27) For klosap 2,000 year, olketa faithful anointed member bilong body bilong Christ garem datfala peace, and distaem fren bilong olketa, olketa bilong “nara sheep,” garem tu. (John 10:16) Datfala peace shud paoa wea kontrol insaed heart bilong iumi. Taem iumi kasem barava hardfala test, datwan savve helpem iumi for stap klia long wei for fraet tumas or garem bigfala wari. Bae iumi lukim hao diswan hem tru taem iumi feisim samting wea no followim justice, taem iumi kasem wari, and taem iumi feel iusles.
Taem Iumi Feisim Samting wea No Followim Justice
4. (a) Wanem nao mekem Jesus barava minim wei wea no followim justice? (b) Wanem nao olketa Christian duim taem olketa kasem wei wea no followim justice?
4 King Solomon sei: “Man hem bossim man and spoelem hem.” (Ecclesiastes 8:9) Jesus savve toktok hia hem tru. Taem hem long heven, hem lukim bigfala wei for no followim justice wea man duim long each other. Taem hem long earth, hemseleva kasem barava bigfala wei wea no followim justice taem olketa accusim hem, man wea no garem sin, for tokspoelem God and olketa killim hem dae olsem wanfala criminal. (Matthew 26:63-66; Mark 15:27) Distaem, wei wea no followim justice hem big tumas and olketa tru Christian barava safa long diswan, from ‘evri nation heitim olketa.’ (Matthew 24:9) Bat, nomata olketa kasem barava nogud samting long olketa Nazi Camp and Labor Camp bilong Soviet Union, nomata olketa gang attakim olketa, pipol accusim olketa long giaman samting, and attakim olketa witim laea, peace bilong Christ hem mekem olketa for stand strong. Olketa followim Jesus, wea iumi read olsem abaotem hem: “Taem pipol tokspoelem hem, hem no tokspoelem olketa. Taem hem safa, hem no trae for changem bak, bat hem go ahed for givim hemseleva long datwan wea judge long raeteous wei.”—1 Peter 2:23.
5. Taem iumi herem samting wea luk olsem no followim justice insaed kongregeson, wanem nao iumi mas tingim firstaem?
5 Maet samfala taem iumi ting olketa no deal witim samwan long stret wei insaed long Christian kongregeson. Taem samting olsem happen, maet iumi garem sem feeling olsem Paul taem hem sei: “Hu nao stambol, and mi no kros fogud?” (2 Corinthians 11:29) Wanem nao iumi savve duim? Iumi shud askem iumiseleva, ‘Waswe, hem really wei wea no followim justice?’ Planti taem iumi no savve long full story. Maet iumi garem strongfala feeling bihaen iumi herem story from samwan wea sei hem savve long story. Dastawe Bible sei: “Eniwan wea no garem savve hem bilivim evri toktok.” (Proverbs 14:15) So iumi mas careful.
6. Wanem nao iumi savve duim sapos, luk olsem, samfala wei for no followim justice kamap insaed kongregeson?
6 Bat, waswe sapos samting wea no followim justice hem kasem iumi. Wanem kaen feeling nao man wea garem peace bilong Christ insaed heart bilong hem bae garem? Maet iumi lukim need for story witim man wea iumi ting hem duim rong samting long iumi. Bihaen datwan, iumi mas no storyim long eniwan, bat story witim Jehovah insaed long prea and lukim hao hem nao bae mek sure justice hem kamap. (Psalm 9:10; Proverbs 3:5) Maet bihaen iumi duim olsem, bae iumi hapi nomoa for stretem diswan insaed heart bilong iumi and “stap kwaet.” (Psalm 4:4) Planti taem kaonsel bilong Paul hem fitim: “Go ahed for patient witim narawan and willing for forgivim narawan sapos eniwan garem reason for komplen againstim narawan. Olsem Jehovah hem willing for forgivim iufala, iufala mas duim olsem tu.”—Colossians 3:13.
7. Wanem nao iumi shud evritaem rememberim taem iumi deal witim olketa brata bilong iumi?
7 Nomata wanem iumi duim, iumi need for remember hao iumi no savve kontrolem samting wea happen, bat iumi savve kontrolem feeling bilong iumi abaotem datwan. Sapos iumi duim samting long wei wea no balance taem hem luk olsem samwan duim samting wea no followim justice long iumi, datwan maet spoelem peace bilong iumi winim samting wea hem duim. (Proverbs 18:14) Maet iumi stambol tu and finis for kaban witim kongregeson go kasem taem wea iumi sure justice showaot klia. Man wea raetem psalm sei for olketa wea lovem law bilong Jehovah “no eni samting savve mekem olketa stambol.” (Psalm 119:165) Hem tru, evriwan kasem wei wea no followim justice samfala taem. No letem nogud samting olsem for spoelem wei wea iu servem Jehovah. Bat, letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iu.
Taem Iumi Kasem Wari
8. Wanem nao samfala samting wea savve kosim wari, and wari savve mekem wanem kamap?
8 Wari hem part bilong living long olketa “last day” distaem. (2 Timothy 3:1) Hem tru, Jesus sei: “No wari abaotem soul bilong iufala long wanem iufala bae kaikaim or body bilong iufala long wanem iufala bae werem.” (Luke 12:22) Bat no evri wari kamaot from wei for wari abaotem material samting. Lot hem “feel nogud tumas” bikos pipol long Sodom wicked tumas. (2 Peter 2:7) Paul hem kasem “wari for evri kongregeson.” (2 Corinthians 11:28) Jesus hem feel nogud tumas long naet bifor hem dae dastawe ‘swet bilong hem kamap olsem blood wea foldaon long graon.’ (Luke 22:44) Tru nao, no evri wei for wari showimaot hao man garem wik faith. Bat, nomata wanem nao kosim, sapos wari hem big and go ahed for longtaem, diswan savve aotem peace wea iumi garem. Wari hem spoelem samfala, gogo hem mekem olketa feel olsem olketa no fit for lukaftarem olketa responsibility saed long wei for servem Jehovah. Bible hem sei: “Wari wea stap insaed heart bilong man bae mekem hem wikdaon.” (Proverbs 12:25) So, wanem nao iumi savve duim sapos iumi kasem bigfala wari?
9. Wanem nao samfala samting wea man savve duim for daonem wari, bat wanem samting wea kosim wari nao iumi no savve aotem?
9 Long samfala taem, maet iumi savve duim samting abaotem diswan. Sapos wanfala problem saed long health hem mekem iumi wari, hem wise for kasem help, wea hem samting wea man seleva mas disaedem.a (Matthew 9:12) Sapos planti responsibility mekem iumi garem staka hevi, maet hem gud for givim go samfala hia long nara man. (Exodus 18:13-23) Bat, waswe long olketa—olsem parents—wea garem bigfala responsibility wea olketa kanduit givim go long nara man? Waswe long wanfala Christian wea stap witim partner wea againstim hem? Waswe long famili wea garem barava hard taem saed long selen or wea stap long ples wea war go ahed? Hem tru, iumi no savve aotem evri samting wea mekem man wari insaed disfala system. Nomata olsem iumi savve keepim peace bilong Christ insaed heart bilong iumi. Hao?
10. Wanem nao tufala wei wea wanfala Christian savve daonem wari?
10 Wanfala wei hem for lukaotem comfort insaed Word bilong God. King David raet olsem: “Taem planti tingting for wari kamap insaed long mi, olketa toktok bilong iu for givim comfort nao lukaftarem soul bilong mi.” (Psalm 94:19) Olketa ‘toktok bilong comfort’ wea Jehovah givim hem stap insaed Bible. Wei for lukluk evritaem insaed datfala Buk wea kam from God bae help for keepim peace bilong Christ insaed heart bilong iumi. Bible sei: “Torowem hevi bilong iu long Jehovah, and hem nao bae strongim iu. Hem bae nating letem raeteous wan for seksek.” (Psalm 55:22) Paul raetem samting wea klosap semsem tu: “No wari long eni samting, bat long evri samting thru long prea and wei for barava askem witim wei for sei thankiu, talem evri samting long God; and peace bilong God wea winim evri tingting bilong man bae protectim heart and tingting bilong iufala thru long Christ Jesus.” (Philippians 4:6, 7) Wei for prea strong and prea evritaem bae help for keepim peace bilong iumi.
11. (a) Hao nao Jesus hem gudfala example saed long prea? (b) Hao nao iumi shud ting long prea?
11 Jesus hem nambawan example long diswan. Samfala taem hem prea long Father bilong hem long heven for planti hour. (Matthew 14:23; Luke 6:12) Prea helpem hem for stand strong long olketa barava nogud test. Long naet bifor hem dae, wari bilong hem barava kamap big. Wanem nao hem duim? Hem “prea moa strong.” (Luke 22:44) Tru nao, perfect Son bilong God hem wanfala man for prea. Dastawe hem barava important for olketa follower bilong hem wea no perfect for mekem grow wei for prea evritaem! Jesus teachim olketa disaepol bilong hem for “prea evritaem and no givap.” (Luke 18:1) Prea hem trufala and important wei for story witim Datwan wea savve long iumi winim iumiseleva. (Psalm 103:14) Sapos iumi want for keepim peace bilong Christ insaed heart bilong iumi, bae iumi “prea evritaem.”—1 Thessalonians 5:17.
Win Ovarem Samting wea Stopem Iumi
12. Wanem nao samfala reason why samfala maet feel olsem service bilong olketa hem no inaf?
12 Jehovah tingim each wan long olketa servant bilong hem olsem spesol. (Haggai 2:7, footnote) Nomata olsem, planti faendem hard for acceptim diswan. Samfala maet feel wikdaon bikos olketa gogo for olo, garem staka famili responsibility, or health bilong olketa gogo daon. Olketa narawan maet feel nogud bikos olketa growap insaed barava nogud living. Samfala moa maet feel nogud yet long mistek wea olketa duim bifor, and daotem sapos Jehovah savve forgivim olketa. (Psalm 51:3) Wanem nao man savve duim sapos hem kasem olketa feeling olsem?
13. Wanem comfort from Bible nao stap for olketa wea feel olsem olketa no fit?
13 Peace bilong Christ bae mekem iumi feel barava sure long love bilong Jehovah. Iumi savve mekem strong datfala peace insaed heart bilong iumi taem iumi ting raonem samting Jesus talem abaotem wei wea iumi mas nating sei iumi gud or nogud from iumi markem iumiseleva witim samting wea nara pipol duim. (Matthew 25:14, 15; Mark 12:41-44) Samting wea hem strongim nao loyal fasin. Hem talem olketa disaepol bilong hem: “Man wea go ahed strong kasem end nao bae sev.” (Matthew 24:13) Olketa man “lukdaonem” Jesus, bat hem nating daotem wei wea Dadi bilong hem lovem hem. (Isaiah 53:3; John 10:17) And hem talem olketa disaepol bilong hem hao hem and Dadi bilong hem lovem olketa tu. (John 14:21) For strongim diswan, Jesus sei: “Waswe, pipol no savve baem tufala sparrow for lelebet selen nomoa? Nomata olsem, no eniwan bae foldaon long graon and Dadi bilong iufala no savve long diswan. Bat hem kaontem finis evri hair long hed bilong iufala. So, no fraet: iufala moa important winim planti sparrow.” (Matthew 10:29-31) Datwan barava mekem olketa feel sure Jehovah lovem olketa!
14. Wanem nao mekem iumi sure Jehovah tinghae long iumi wanwan?
14 Jesus sei tu: “No eni man savve kam long mi sapos Father, wea sendem mi, no pullim hem.” (John 6:44) From Jehovah pullim iumi for followim Jesus, Hem wantem iumi for sev. Jesus talem olketa disaepol bilong hem: “Father bilong mi long heven hem no laekem eniwan long olketa smol wan hia for dae.” (Matthew 18:14) So, sapos iu serve witim full heart, iu fit for hapi long olketa gudfala waka bilong iu. (Galatians 6:4) Sapos olketa mistek wea iu duim bifor hem mekem iu feel nogud, iu savve sure Jehovah bae forgivim long “bigfala wei” eniwan wea barava repent. (Isaiah 43:25; 55:7) Sapos for eni nara reason iu feel wiki, remember hao “Jehovah hem stap klosap long olketa wea heart bilong olketa brek; and olketa wea spirit bilong olketa pisis hem sevem.”—Psalm 34:18.
15. (a) Hao nao Satan trae for tekaotem peace bilong iumi? (b) Wanem trust nao iumi savve garem long Jehovah?
15 Satan hem laekem tumas for tekaotem peace bilong iu. Hem nao man wea startim sin wea iumi evriwan born and stragol witim. (Romans 7:21-24) Hem bae laekem iu for feel olsem wei wea iu no perfect hem mekem God no acceptim service bilong iu. No letem Devil for mekem iu feel wikdaon! Luksavve long olketa trik bilong hem, and letem wei wea iu luksavve olsem hem mekem iu disaed for go ahed strong. (2 Corinthians 2:11; Ephesians 6:11-13) Remember, “God hem big winim heart bilong iumi and savve long evri samting.” (1 John 3:20) Jehovah no lukluk nomoa long olketa wik point bilong iumi. Hem lukluk tu long samting wea muvim iumi and olketa goal bilong iumi. So, kasem comfort long disfala toktok bilong man wea raetem psalm: “Jehovah bae no lusim pipol bilong hem, and hem bae no lusim olketa wea bilong hem.”—Psalm 94:14.
Wan Mind Long Peace Bilong Christ
16. Long wanem wei nao iumi no stap seleva taem iumi trae hard for go ahed strong?
16 Paul raet abaotem wei wea iumi shud letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iumi bikos ‘olketa kolem iumi olsem wan body.’ Olketa anointed Christian wea Paul raet long olketa kamap part long body bilong Christ, olsem tu olketa bilong anointed sekson wea stap yet distaem. “Nara sheep” wea kaban witim olketa wan mind witim olketa olsem “wanfala sekson” anda long “wanfala shepherd,” Jesus Christ. (John 10:16) Wanfala “sekson” evriwea long world letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong olketa. Wei for savve iumi no stap seleva hem helpem iumi for go ahed strong. Peter raet olsem: “Standap againstim [Satan], strong long faith, from iufala savve hao semkaen wei for safa hem kasem full sekson bilong olketa brata bilong iufala long world.”—1 Peter 5:9.
17. Wanem reason nao stap for letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iumi?
17 So, iumi evriwan mas go ahed for mekem grow peace, datfala important frut bilong holy spirit bilong God. (Galatians 5:22, 23) Olketa wea Jehovah faendem no garem eni mark, or dirty, and wea stap long peace bae kasem blessing bilong laef olowe long wanfala paradaes earth, wea raeteous fasin bae stap. (2 Peter 3:13, 14) Iumi garem evri reason for letem peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iumi.
[Footnote]
a Samfala taem wanfala problem saed long health, olsem sorre feeling wea ova tumas, savve mekem wari kamap or mekem wari kamap moa big.
Waswe, Iu Remember?
• Wanem nao peace bilong Christ?
• Hao nao peace bilong Christ kontrol insaed heart bilong iumi taem iumi feisim wei wea no followim justice?
• Hao nao peace bilong Christ helpem iumi for deal witim wari?
• Hao nao peace bilong Christ comfortim iumi taem iumi feel olsem iumi iusles?
[Piksa long page 15]
Front long sekson wea accusim hem, Jesus givim hemseleva long Jehovah
[Piksa long page 16]
Olsem wanfala loving dadi hem holem iumi, toktok bilong Jehovah savve daonem wari bilong iumi
[Piksa long page 18]
God tinghae tumas long wei for go ahed strong