A5
History Abaotem Nem blo God Insaed Olketa Christian Greek Scripture
Olketa Bible scholar agree dat nem blo God wea datfala Tetragrammaton (יהוה) stand for hem, hem stap klosap 7,000 taem insaed olketa Hebrew Scripture. Bat staka sei datfala nem hem no stap insaed olketa Christian Greek Scripture. From datwan, staka English Bible distaem, no iusim nem blo Jehovah taem olketa transleitim Christian Greek Scripture wea samfala kolem Niu Testament. Nomata taem olketa transleitim olketa quote from olketa Hebrew Scripture lo olketa verse wea datfala Tetragrammaton hem stap, staka transleita putim “Lord” and no nem blo God.
Olketa wea transleitim Niu World Transleison blo Holy Scripture no duim datwan. Lo olketa Christian Greek Scripture nem blo Jehovah hem stap 237 taem. Olketa disaed for duim olsem bikos lo tufala important samting hia: (1) Olketa Greek manuscript wea iumi garem distaem hem no olketa original copy. Staka thousand copy wea stap distaem, staka lo olketa hem olketa copy wea olketa mekem 200 year bihaen olketa original copy. (2) Lo datfala taem, olketa wea copyim olketa manuscript hia maet changem Tetragrammaton witim Kyʹri·os, datfala Greek word for “Lord,” or olketa manuscript wea olketa copy from, olketa aotem finis nem blo God.
Niu World Bible Transleison Komiti luksavve staka pruv hem stap wea showim datfala Tetragrammaton hem stap lo olketa original Greek manuscript. Diswan nao olketa pruv hia:
Olketa copy blo olketa Hebrew Scripture wea Jesus and olketa aposol blo hem iusim garem Tetragrammaton lo hem. Lo bifor kam, samfala sei datwan hem no tru. Bat distaem wea olketa faendem olketa copy blo olketa Hebrew Scripture wea hem blo first century, klosap lo Qumran, wea garem datfala Tetragrammaton lo hem, datwan mekem no eniwan daotem diswan nao.
Lo taem blo Jesus and olketa aposol blo hem, Tetragrammaton hem stap tu lo Olketa Hebrew Scripture wea olketa transleitim lo Greek languis. For staka handred year, olketa wea duim research sei datfala Tetragrammaton no stap lo olketa manuscript blo Greek Septuagint, wea hem olketa Hebrew Scripture wea olketa transleitim go lo Greek languis. Then lo olketa year blo 1940 and 1950, olketa wea duim research hia faendem olketa barava old part blo Greek Septuagint wea stap lo taem blo Jesus. Olketa copy hia garem nem blo God wea olketa raetem lo fofala Hebrew leta. So lo taem blo Jesus, olketa copy blo olketa Scripture lo Greek languis hem garem nem blo God lo hem. Bat klosap lo mek-fo century C.E. olketa manuscript blo Greek Septuagint, olsem Codex Vaticanus and Codex Sinaiticus, no garem nem blo God insaed olketa Bible buk hia Genesis go kasem Malachi (wea nem blo God bin stap insaed olketa first manuscript). Dastawe, olketa manuscript wea olketa keepim kam from datfala taem hem no garem nem blo God lo olketa Greek Scripture, wea olketa kolem tu lo Niu Testament.
Jesus sei: “Mi kam lo nem blo Dadi blo mi.” Hem storyim tu hao evri waka wea hem duim, hem duim lo “nem blo Dadi” blo hem
Olketa Christian Greek Scripture showimaot Jesus iusim evritaem nem blo God and hem talemaot tu nem hia lo olketa narawan. (John 17:6, 11, 12, 26) Jesus sei: “Mi kam lo nem blo Dadi blo mi.” Hem storyim tu hao evri waka wea hem duim, hem duim lo “nem blo Dadi” blo hem.—John 5:43; 10:25.
From Christian Greek Scripture and Hebrew Scripture hem kam from God, hem no mek sense for nem blo God for no stap lo olketa Greek Scripture. Lo samting olsem 50 C.E., disaepol James sei lo olketa elder lo Jerusalem: “Symeon storyim gud finis dat diswan hem firstaem for God acceptim pipol blo olketa nation mekem hem savve chusim samfala for kamap pipol wea stand for nem blo hem.” (Acts 15:14) Hem bae no mek sense for James talem toktok olsem sapos no eniwan lo first century savve lo datfala nem or iusim datfala nem.
Short form lo nem blo God hem stap lo olketa Christian Greek Scripture. Lo Revelation 19:1, 3, 4, 6, datfala nem blo God hem insaed lo word hia “Hallelujah.” Diswan kam from Hebrew toktok wea literal mining blo hem “Praisem Jah.” “Jah” hem short form lo nem blo Jehovah. Staka nem wea olketa iusim lo Christian Greek Scripture hem kam from nem blo God. Samfala buk sei nem blo Jesus tu hem minim “Jehovah Hem Man for Sevem Olketa Man.”
Olketa old buk blo olketa Jew bifor showimaot olketa Jew Christian raetem nem blo God insaed buk blo olketa. Wanfala lo olketa buk hia hem Tosefta, wea olketa raetem lo samting olsem 300 C.E., wea storyim olketa law blo olketa Jew. Buk hia sei olsem abaotem olketa buk blo olketa Christian wea pipol savve bonem lo Sabbath: “Olketa buk blo olketa Evangelist and olketa buk blo olketa minim [wea maet hem olketa Jew Christian] olketa savve bonem lo fire. Olketa bonem olketa buk hia lo ples wea olketa stap, witim tu olketa buk wea garem Nem blo God insaed.” Disfala sem buk hem quotem toktok blo Rabbi Yosé, datfala Galilean, wea laef lo start blo mek-tu century C.E., wea hem sei lo olketa nara day lo week, “olketa man savve katemaot part wea garem Nem blo God lo hem [diswan maet minim buk blo olketa Christian] and keepim gud, and olketa nara part olketa bonem.”
Samfala Bible scholar sei luk olsem nem blo God stap lo olketa Christian Greek Scripture wea quotem Hebrew Scripture. Lo The Anchor Bible Dictionary, anda lo heading “Tetragrammaton in the New Testament,” sei: “Pruv hem stap wea showimaot taem olketa firstaem raetem NT document olketa putim datfala Tetragrammaton, Nem blo God, Yahweh, insaed samfala or evri quote from O[ld] T[estament] go lo N[iu] T[estament].” George Howard, wanfala Bible scholar sei: “From Tetragram hem stap lo olketa copy blo Greek Bible [Septuagint] wea diswan hem olketa Hebrew Scripture wea olketa transleitim go lo Greek languis lo first century, so hem fitim for iumi sei taem olketa man wea raetem N[iu] T[estament] olketa quotem olketa Hebrew Scripture, olketa keepim datfala Tetragram insaed Bible.”
Olketa transleita wea pipol trustim iusim nem blo God insaed olketa Christian Greek Scripture. Samfala lo olketa transleita hia duim datwan longtaem bifor iumi producem Niu World Transleison Bible. Samfala example lo diswan hem: A Literal Translation of the New Testament . . . From the Text of the Vatican Manuscript, wea Herman Heinfetter transleitim (1863); The Emphatic Diaglott, wea Benjamin Wilson transleitim (1864); The Epistles of Paul in Modern English, wea George Barker Stevens transleitim (1898); St. Paul’s Epistle to the Romans, wea W. G. Rutherford transleitim (1900); The New Testament Letters, wea J.W.C. Wand, Bishop blo London hem transleitim (1946). Narawan tu hem wanfala Spanish Bible wea Pablo Besson transleitim lo 1919, wea iusim nem “Jehová” lo Luke 2:15 and Jude 14, and winim 100 taem lo olketa footnote lo Bible hia, hem sei luk olsem nem blo God nao stap lo olketa verse hia. Bat start kam lo mek-16 century yet, olketa Christian Greek Scripture wea olketa transleitim from Hebrew languis iusim Tetragrammaton lo staka verse. Samting olsem 11-fala Bible transleison lo German languis iusim nem “Jehovah” (or “Yahweh”) insaed olketa Christian Greek Scripture, and nara fofala Bible transleison putim nem blo God insaed parentheses bihaen datfala word “Lord.” Winim 70 German Bible transleison iusim nem blo God lo olketa footnote or lo olketa buk wea story abaotem Bible.
Nem blo God lo Acts 2:34 wea stap lo The Emphatic Diaglott, wea Benjamin Wilson transleitim (1864)
Olketa Bible transleison lo winim wan handred languis iusim nem blo God lo olketa Christian Greek Scripture. Staka languis lo Africa, America, Asia, Europe, and lo olketa Pacific island, iusim nem blo God staka taem insaed olketa Christian Greek Scripture. (Lukim list lo page 2574 and 2575.) Olketa transleita blo olketa Bible hia disaed for iusim nem blo God for olketa sem reason wea iumi storyim finis. Samfala lo olketa niu transleison blo olketa Christian Greek Scripture hia nao, hem Rotuman Bible (1999), hem iusim “Jihova” 51 taems lo 48-fala verse, and Batak (Toba) Bible (1989) from Indonesia, wea iusim “Jahowa” 110 taems.
Nem blo God lo Mark 12:29, 30 insaed Bible lo Hawaiian languis
Tru nao, hem barava fitim for putim bak nem blo God, Jehovah, insaed lo olketa Christian Greek Scripture. Hem nao wanem olketa transleita blo disfala Niu World Transleison olketa duim. From olketa barava respectim nem blo God, olketa no laek for aotem eni samting wea stap finis insaed olketa firstfala copy blo Bible.—Revelation 22:18, 19.