Hao for Story Witim “Datwan wea Herem Prea”
“O Datwan wea herem prea, evri difren kaen pipol bae kam long iu.”—PSALM 65:2.
1. Wanem nao mekem olketa man difren from olketa animal, and diswan mekem wanem chance kamap?
OLKETA man nomoa fit for worshipim Creator. No eniwan long staka thousand difren kaen animal wea stap long earth fit for duim datwan. Olketa man nomoa luksavve olketa garem wanfala need for worshipim God and garem feeling for mas duim datwan. Diswan mekem iumi garem nambawan chance for fren witim Dadi bilong iumi long heven.
2. Hao nao sin barava affectim wei wea man fren witim Creator bilong hem?
2 God creatim man long wei wea mekem hem fit for story witim Datwan wea creatim hem. Taem God creatim Adam and Eve, tufala perfect. Dastawe tufala free for story witim God olsem wei wea wanfala pikinini story witim dadi bilong hem. Nomata olsem, from tufala sin, tufala lusim datfala nambawan privilege. Adam and Eve no obey long God and lusim wei for fren gud witim hem. (Genesis 3:8-13, 17-24) Waswe, datwan minim olketa pikinini bilong Adam no fit for story nao witim God? Nomoa, Jehovah letem olketa for story witim hem bat only sapos olketa duim samfala samting wea hem laekem. Wanem nao olketa samting hia?
Samting Iumi Mas Duim for Story Witim God
3. Wanem nao mekem olketa man wea sin fit for story witim God, and wanem example nao showimaot diswan?
3 Samting wea tufala son bilong Adam duim hem helpem iumi for savve long samting wea iumi olketa man wea sin mas duim sapos iumi laek for story witim God. Cain and Abel trae for story witim God taem tufala duim olketa sakrifaes for hem. God acceptim sakrifaes bilong Abel bat no bilong Cain. (Genesis 4:3-5) Why nao olsem? Hebrews 11:4 hem sei: “Thru long faith Abel offerim long God wanfala sakrifaes wea moabeta winim Cain, wea thru long disfala faith hem kasem witness hao hem raeteous.” Hem klia hao faith hem samting wea man mas garem bifor hem savve story witim God. Nara samting man mas duim hem showaot long disfala toktok wea Jehovah talem long Cain: “Sapos iu change for duim gudfala samting, waswe, bae hapi no kamap?” Tru nao, sapos Cain hem change and duim gudfala samting, God bae acceptim sakrifaes bilong hem. Bat Cain rejectim kaonsel bilong God, then hem killim dae Abel and kamap man wea pipol rejectim and raosem. (Genesis 4:7-12) So samting wea happen long start long history bilong olketa man showimaot klia hao hem important for man mas garem faith and duim gudfala samting for story witim God.
4. Wanem nao iumi shud luksavve saed long wei wea iumi story witim God?
4 Sapos iumi laek for story witim God, iumi mas luksavve iumi sin. Evri man duim sin, and sin hem samting wea stopem man for story witim God. Profet Jeremiah hem sei olsem abaotem Israel: “Mifala sin nao . . . Iu blokem wei for story witim iu witim wanfala cloud, mekem prea no savve go thru long hem.” (Lamentations 3:42, 44) Nomata olsem, long history bilong olketa man God showimaot hem willing for acceptim prea bilong olketa man wea garem faith, garem stretfala feeling insaed heart, and obeyim olketa komandment bilong hem. (Psalm 119:145) Hu nao samfala man hia, and wanem nao iumi savve lanem from prea bilong olketa?
5, 6. Wanem nao iumi savve lanem from wei wea Abraham story witim God?
5 Wanfala hem Abraham. God acceptim wei wea Abraham story witim hem, bikos God kolem hem “fren bilong mi.” (Isaiah 41:8) Wanem nao iumi savve lanem from wei wea Abraham story witim God? Disfala faithful man hem askem Jehovah abaotem samwan for kasem olketa samting bilong hem taem hem dae, hem sei: “Wanem nao bae iu givim long mi, from mi no garem eni pikinini?” (Genesis 15:2, 3; 17:18) Long narafala taem hem talemaot wari wea hem garem saed long hu nao bae sev taem God distroem wicked pipol long Sodom and Gomorrah. (Genesis 18:23-33) Abraham barava prea strong tu for nara pipol. (Genesis 20:7, 17) And samfala taem Abraham story witim God thru long wei for mekem wanfala sakrifaes long Jehovah, olsem Abel hem duim.—Genesis 22:9-14.
6 Long evri difren taem hia, Abraham feel free for story witim Jehovah. Nomata olsem, wei wea hem feel free for toktok hem join tu witim wei wea hem hambol front long Creator bilong hem. Tingim disfala toktok bilong hem long Genesis 18:27 wea showimaot respect: “Plis, mi laek for story witim Jehovah, bat mi dust and asis nomoa.” Datwan hem nambawan example for followim!
7. Wanem nao olketa samting wea olketa servant bilong Jehovah bifor prea abaotem?
7 Olketa faithful servant prea abaotem olketa difren samting, and Jehovah herem prea bilong olketa. Prea wea Jacob talem hem wanfala promis. Bihaen hem askem God for sapotim hem, hem talem disfala promis: “Mi bae no fail for givim long iu mek-ten part bilong evri samting wea iu givim long mi.” (Genesis 28:20-22) Bihaen, taem Jacob redi for meetim brata bilong hem, hem askem Jehovah for protectim hem taem hem sei: “Mi prea long iu for sevem mi from hand bilong brata bilong mi, from hand bilong Esau, bikos mi fraet long hem.” (Genesis 32:9-12) Job hem story witim Jehovah and offerim olketa sakrifaes for famili bilong hem. Taem thrifala fren bilong hem talem toktok wea mekem olketa sin, Job hem prea for olketa, and “Jehovah acceptim prea bilong Job.” (Job 1:5; 42:7-9) Olketa story hia helpem iumi for luksavve long olketa samting wea iumi savve prea long Jehovah abaotem. Iumi lukim tu hao Jehovah hem willing for acceptim olketa prea bilong pipol wea story witim hem long stretfala wei.
Wei for Worshipim Jehovah Anda Long Law Covenant
8. Anda long Law covenant, hao nao samwan savve prea long Jehovah for olketa pipol?
8 Bihaen Jehovah aotem nation bilong Israel from Egypt, hem givim datfala Law covenant long olketa. Law nao talem arrangement for story witim God thru long olketa priest wea hem appointim. Samfala Levite kasem assignment for waka olsem olketa priest for olketa pipol. Taem olketa important samting kamap wea affectim full nation, samwan wea stand for olketa pipol wea samfala taem hem king or wanfala profet, hem story long God abaotem datwan. (1 Samuel 8:21, 22; 14:36-41; Jeremiah 42:1-3) Olsem example, taem olketa dedicatem temple, King Solomon hem barava story long Jehovah from heart bilong hem. From diswan, Jehovah showimaot hem acceptim prea bilong Solomon taem hem fulimap datfala temple witim glory bilong Hem and sei olsem: “Ear bilong mi bae lisin gud long olketa prea wea iufala talem long disfala ples.”—2 Chronicles 6:12–7:3, 15.
9. For story witim Jehovah long temple, wanem nao olketa mas duim?
9 Long Law wea Jehovah givim for olketa Israelite, hem sei olketa mas duim wanfala samting mekem olketa fit for story witim hem long temple. Wanem nao datwan? Evri morning and evri evening, hae priest mas sakrifaesim olketa animal sakrifaes, and tu, hem mas bonem incense wea smel naes front long Jehovah. Bihaen, olketa priest wea waka anda long hae priest duim diswan tu, bat long Day bilong Atonement hae priest nao duim. Sapos olketa priest no duim disfala samting long worship wea showimaot respect, hard for Jehovah hapi long waka wea olketa duim.—Exodus 30:7, 8; 2 Chronicles 13:11.
10, 11. Wanem nao pruvim Jehovah hem acceptim olketa prea bilong man wanwan?
10 Long Israel bifor, waswe, only wei for story witim God hem thru long olketa wea hem markem? Nomoa, Bible showimaot hao Jehovah hem hapi for acceptim prea bilong man wanwan tu. Long prea bilong Solomon for dedicatem temple, hem sei long Jehovah: “Nomata wanem prea, nomata wanem help eni man or evri pipol bilong iu long Israel maet askem, . . . taem hem openem hand bilong hem go for disfala haos, then iuseleva plis herem long heven.” (2 Chronicles 6:29, 30) Buk bilong Luke storyim hao taem Zechariah, dadi bilong John Baptaesa, hem offerim incense long temple, staka pipol wea worshipim Jehovah wea no priest olketa gohed for “prea long aotsaed.” Luk olsem hem wei bilong pipol for hipap aotsaed long temple for prea taem priest offerim incense long Jehovah antap long gold altar.—Luke 1:8-10.
11 So, taem man story witim Jehovah long stretfala wei, hem willing for herem olketa prea bilong olketa wea stand for full nation and bilong olketa man wanwan wea laek for story witim hem. Distaem iumi no stap anda long Law bilong Moses. Nomata olsem, iumi savve lanem samfala barava important samting abaotem prea from wei wea olketa Israelite bifor story witim God.
Christian Arrangement for Story Witim God
12. Wanem nao arrangement wea stap for olketa Christian story witim Jehovah?
12 Distaem iumi stap anda long Christian arrangement. No eni temple wea man savve lukim hem stap, wea olketa priest wea stand for evri pipol bilong God waka insaed or wea iumi savve luk go long hem taem iumi prea long God. Nomata olsem, Jehovah still garem wanfala arrangement for iumi story witim hem. Wanem nao datwan? Taem Christ kasem anointing long 29 C.E. and kamap Hae Priest wea God appointim, wanfala spiritual temple hem kamap.a Disfala spiritual temple hem niu arrangement for story witim Jehovah long worship wea garem faondeson long sakrifaes bilong Jesus Christ.—Hebrews 9:11, 12
13. Saed long wei for prea, wanem nao wanfala wei wea temple long Jerusalem and spiritual temple semsem?
13 Plande samting wea happen long temple long Jerusalem hem piksarem olketa difren samting wea join witim spiritual temple, wea wanfala nao hem prea. (Hebrews 9:1-10) Olsem example, wanem nao incense wea olketa offerim long morning and evening antap long altar insaed Holy rum bilong temple, hem piksarem? Buk bilong Revelation hem sei: “Incense hia hem minim olketa prea bilong olketa wea holy.” (Revelation 5:8; 8:3, 4) Holy spirit muvim David for raet olsem: “Mi laekem prea bilong mi kamap olsem incense front long iu.” (Psalm 141:2) So, long Christian arrangement, incense wea smel naes hem piksarem olketa prea and wei for praisem Jehovah wea hem acceptim.—1 Thessalonians 3:10.
14, 15. Wanem nao iumi savve talem abaotem wei for prea long Jehovah (a) wea olketa anointed Christian duim? (b) wea olketa “nara sheep” duim?
14 Hu nao savve story witim God long disfala spiritual temple? Long temple long Jerusalem, olketa priest and Levite nao kasem privilege for serve long courtyard long insaed, bat olketa priest nomoa savve go insaed long datfala rum wea olketa kolem Holy. Olketa anointed Christian wea garem hope for go long heven garem spiritual wei for stap gud wea spesol, wea courtyard long insaed and datfala rum wea olketa kolem Holy nao piksarem. Diswan mekem olketa fit for givim praise long God and for prea long hem.
15 Waswe olketa “nara sheep,” wea garem hope for stap long earth? (John 10:16) Profet Isaiah hem showim hao pipol bilong plande nation bae kam for worshipim Jehovah “long lastfala part bilong olketa day.” (Isaiah 2:2, 3) Hem sei tu hao olketa “from difren kantri” bae kam long Jehovah. God showimaot hem willing for acceptim prea bilong olketa taem hem sei: “Mi bae . . . mekem olketa hapi insaed long haos bilong mi for prea.” (Isaiah 56:6, 7) Revelation 7:9-15 talem samfala moa information. Hem story abaotem “wanfala big crowd” from “evri nation” wea hipap for worship and prea long God “day and naet,” taem olketa standap long aotsaed courtyard bilong datfala spiritual temple. Hem barava comfortim iumi for savve hao evri servant bilong God distaem free for story witim God and savve feel sure God hem herem olketa!
Wanem Kaen Prea Nao God Herem?
16. Wanem nao iumi savve lanem from wei for prea wea olketa firstfala Christian duim?
16 Olketa firstfala Christian olketa pipol wea prea evritaem. Wanem nao olketa prea abaotem? Olketa Christian elder askem God for help taem olketa chusim olketa man for duim waka insaed long organization. (Acts 1:24, 25; 6:5, 6) Epaphras prea for olketa Christian brata and sista bilong hem. (Colossians 4:12) Olketa member bilong kongregeson long Jerusalem prea for Peter taem hem stap insaed prison. (Acts 12:5) Olketa firstfala Christian askem God for mekem olketa no fraet for feisim sekson wea againstim olketa taem olketa sei: “Jehovah, herem strongfala toktok bilong olketa, and givim paoa for olketa slave bilong iu savve gohed for talemaot toktok bilong iu and no fraet.” (Acts 4:23-30) Disaepol James hem encouragem olketa Christian for prea long God for wisdom taem olketa kasem hard taem. (James 1:5) Waswe, iu savve story abaotem olketa semkaen samting taem iu prea long Jehovah?
17. Jehovah hem acceptim prea bilong hu?
17 God hem no acceptim evri prea. So, hao nao iumi savve sure hem bae herem prea bilong iumi? God herem prea bilong olketa wea faithful bifor. Olketa honest taem olketa prea long hem and garem gudfala heart. Olketa garem faith and showimaot datwan taem olketa duim olketa gudfala waka. Long distaem tu iumi savve sure Jehovah bae lisin long olketa wea garem olketa fasin olsem.
18. Olketa Christian mas duim wanem for God savve herem prea bilong olketa?
18 Man mas duim narafala samting tu. Aposol Paul hem explainim diswan olsem: “Thru long hem iumi . . . kam front long Father long wanfala spirit.” Taem aposol Paul raetem “thru long hem,” hu nao hem minim? Hem minim Jesus Christ. (Ephesians 2:13, 18) Tru nao, iumi savve story witim Dadi bilong iumi, bat only thru long Jesus nomoa.—John 14:6; 15:16; 16:23, 24.
19. (a) Wanem nao mekem incense wea olketa offerim long Israel hem samting wea smel nogud long Jehovah samfala taem? (b) Hao nao iumi savve mek sure olketa prea bilong iumi kamap olsem incense wea smel naes long Jehovah?
19 Olsem iumi storyim finis, incense wea olketa priest bilong Israel offerim piksarem olketa prea bilong olketa faithful servant bilong God. Nomata olsem, samfala taem Jehovah barava les long incense wea olketa Israelite offerim long hem. Diswan nao samting wea happen taem olketa Israelite bonem incense long temple bat long semtaem olketa worshipim olketa idol. (Ezekiel 8:10, 11) Hem semsem tu distaem. Prea bilong pipol wea sei olketa servem Jehovah bat long semtaem duim samting wea brekem olketa law bilong hem kamap olsem samting wea barava smel nogud long hem. (Proverbs 15:8) So, iumi mas gohed for mek sure iumi klin long evri samting iumi duim long laef mekem olketa prea bilong iumi olsem incense wea smel naes long God. Jehovah hapi tumas for herem prea bilong pipol wea followim olketa raeteous mark bilong hem. (John 9:31) Nomata olsem, samfala kwestin stap yet. Hao nao iumi shud prea? Wanem nao iumi savve prea for hem? And hao nao God ansarem olketa prea bilong iumi? Next article bae lukluk long olketa hia and samfala nara kwestin.
[Footnotes]
a Lukim Wastaoa, May 15, 2001, page 27.
Waswe, Iu Savve Explainim?
• Wanem nao olketa man wea no perfect mas duim for mekem God acceptim prea bilong olketa?
• Hao nao iumi savve followim example bilong olketa faithful servant bilong Jehovah bifor saed long prea?
• Wanem nao iumi lanem from prea bilong olketa firstfala Christian?
• Wanem taem nao prea bilong iumi kamap olsem incense wea smel naes long God?
[Piksa long page 20]
Why nao God acceptim sakrifaes bilong Abel bat no bilong Cain?
[Piksa long page 21]
“Mi dust and asis”
[Piksa long page 22]
“Mi bae no fail for givim mek-ten part bilong hem long iu”
[Piksa long page 23]
Waswe, olketa prea bilong iu olsem incense wea smel naes long Jehovah?