Why Nao Iumi Mas Prea Evritaem?
“Prea evritaem. Long evri samting talem thankiu.”—1 Thessalonians 5:17, 18.
1, 2. Hao nao Daniel showimaot hem tinghae long privilege bilong prea, and hao nao datwan affectim wei wea hem fren witim God?
HEM wei bilong profet Daniel for prea long God thrifala taem evriday. Hem savve nildaon front long window bilong rum long ruf wea luk go aot long Jerusalem and hem prea. (1 Kings 8:46-49; Daniel 6:10) Nomata taem wanfala law tambuim wei for prea long eni narawan bat long Darius nomoa, king bilong Media, Daniel go ahed for prea evritaem. Daniel prea long Jehovah evritaem, nomata taem diswan putim laef bilong hem long danger.
2 Hao nao Jehovah ting long Daniel? Taem angel Gabriel kam for ansarem wanfala prea bilong Daniel, hem kolem datfala profet “samwan wea barava spesol.” (Daniel 9:20-23) Long profesi bilong Ezekiel, Jehovah kolem Daniel wanfala raeteous man. (Ezekiel 14:14, 20) Long full laef bilong hem, olketa prea bilong Daniel mekem hem barava fren klos witim God bilong hem, and Darius tu luksavve long diswan.—Daniel 6:16.
3. Olsem experience bilong wanfala missionary showimaot, hao nao prea savve helpem iumi for keepim faithful fasin?
3 Wei for prea evritaem savve helpem iumi tu for deal witim olketa strongfala test. Olsem example, tingim Harold King, wanfala missionary long China wea stap seleva long wanfala prison cell for faevfala year. Brata King sei olsem abaotem experience bilong hem: “Nomata mi stap separate from olketa man, no eniwan savve separatem mi from God. . . . Dastawe, nomata eniwan wea go pas long cell bilong mi savve lukim mi, thrifala taem evriday mi nildaon long cell bilong mi and prea big and tingim evritaem Daniel, wea Bible story abaotem. . . . Long taem olsem mi feel olsem spirit bilong God leadim tingting bilong mi long olketa gud samting and mi feelim peace. Prea barava strongim and comfortim mi long spiritual wei!”
4. Iumi bae lukluk long olketa wanem kwestin saed long prea long disfala article?
4 Bible hem sei: “Prea evritaem. Long evri samting talem thankiu.” (1 Thessalonians 5:17, 18) Saed long disfala kaonsel, bae iumi lukluk long olketa kwestin hia: Why nao iumi shud lukluk gud long olketa prea bilong iumi? Why nao iumi mas prea long Jehovah evritaem? And wanem nao iumi shud duim sapos olketa wik point bilong iumi mekem iumi feel olsem iumi no fit for prea long God?
Buildimap Wei for Fren Thru Long Prea
5. Prea helpem iumi for garem wanem spesol wei for fren?
5 Waswe, iu laekem Jehovah for ting long iu olsem fren bilong hem? Hem kolem datfala laen dadi Abraham fren bilong hem. (Isaiah 41:8; James 2:23) Jehovah laekem iumi for fren witim hem long sem wei. Hem invaetem iumi for kam klos long hem. (James 4:8) Datfala invitation shud mekem iumi ting raonem wei wea prea hem wanfala barava spesol samting. Hem hard for kasem appointment for story witim wanfala important bigman long gavman, and hem barava hard for iumi kamap fren bilong hem! Nomata olsem, Creator bilong universe encouragem iumi for feel free for prea long hem, enitaem iumi laekem or needim. (Psalm 37:5) Wei wea iumi prea evritaem long Jehovah helpem iumi for fren klos witim hem.
6. Wanem nao example bilong Jesus teachim iumi abaotem need for “prea evritaem”?
6 Bat, hem isi tumas for iumi fail for prea! Maet iumi busy for deal witim olketa hevi bilong laef bilong iumi evriday gogo iumi no story witim God nao. Jesus encouragem olketa disaepol bilong hem for “prea evritaem,” and hemseleva duim olsem. (Matthew 26:41) Nomata hem evritaem busy from morning go kasem naet, hem markem taem for story witim Father bilong hem long heven. Samfala taem Jesus getap “early long morning, taem hem dark yet,” for prea. (Mark 1:35) Long olketa narataem, hem go long kwaet ples long end long day for prea long Jehovah. (Matthew 14:23) Jesus evritaem markem taem for prea, and iumi mas duim olsem tu.—1 Peter 2:21.
7. Olketa wanem samting nao shud muvim iumi for story evriday witim Father bilong iumi long heven?
7 Planti taem each day hem fitim for iumi prea, olsem taem iumi feisim olketa problem, kasem test, and mas disaedem samting. (Ephesians 6:18) Taem iumi luk aotem help bilong God long evri part bilong laef bilong iumi, wei wea iumi fren witim hem bae kamap moa strong. Sapos tufala wea fren feisim olketa problem tugeta, wei wea tufala fren bae kamap moa strong. (Proverbs 17:17) Sem samting hem happen taem iumi depend long Jehovah and experiencem help bilong hem.—2 Chronicles 14:11.
8. From olketa example bilong Nehemiah, Jesus, and Hannah, wanem nao iumi lane abaotem long bilong olketa prea bilong iumiseleva?
8 Iumi barava hapi God no putim eni spialaen long hao long or haomas taem iumi savve story witim hem long prea! Nehemiah kwiktaem prea long heart bilong hem bifor hem askem samting from king bilong Persia. (Nehemiah 2:4, 5) Jesus tu talem wanfala short prea taem hem askem Jehovah for givim paoa long hem for resurrectim Lazarus. (John 11:41, 42) Long narasaed, Hannah, “go ahed for prea for longfala taem long Jehovah” taem hem talemaot evri feeling long heart bilong hem. (1 Samuel 1:12, 15, 16) Olketa prea bilong iumi savve short or longfala fitim need and taem.
9. Why nao iumi shud talemaot insaed prea bilong iumi praise and thankiu for evri samting wea Jehovah duim for iumi?
9 Planti prea insaed Bible talemaot thankiu from heart for nambawan waka and barava hae position bilong Jehovah. (Exodus 15:1-19; 1 Chronicles 16:7-36; Psalm 145) Long wanfala vision, aposol John lukim 24 elder—full namba bilong olketa anointed Christian long position bilong olketa long heven—praisem Jehovah, and sei: “Iu nao fit, Jehovah, God bilong mifala, for kasem glory and honor and paoa, from iu creatim evri samting, and from will bilong iu nao evri samting hia stap and kamap.” (Revelation 4:10, 11) Iumi tu garem reason for praisem Creator evritaem. Parents barava feel hapi taem pikinini talem thankiu from heart for samting wea olketa duim for hem! Wei for ting raonem evri kaenfala samting wea Jehovah hem duim and for talemaot thankiu bilong iumi from heart hem nambawan wei for mekem olketa prea bilong iumi kamap moabeta.
“Prea Evritaem”—Why?
10. Hao nao prea savve strongim faith bilong iumi?
10 Wei for prea evritaem hem important for faith bilong iumi. Bihaen Jesus talem tokpiksa bilong hem abaotem need for “prea evritaem and for no givap,” hem ask: “Taem Son bilong man hem kam, waswe, bae hem barava faendem faith long earth?” (Luke 18:1-8) Strongfala prea from heart buildimap faith. Taem Abraham gogo for olo and no garem pikinini yet, hem story witim God abaotem diswan. Long ansa bilong hem, Jehovah firstaem askem hem for luk go ap long skae and kaontem olketa star, sapos hem savve duim. Then God promisim Abraham: “Seed bilong iu bae kamap olsem.” Wanem nao kamaot from diswan? Abraham “putim faith long Jehovah; and hem ting long diswan olsem raeteous fasin.” (Genesis 15:5, 6) Sapos iumi prea long Jehovah from heart bilong iumi, acceptim olketa promis bilong hem from Bible, and obeyim hem, hem bae strongim faith bilong iumi.
11. Hao nao prea savve helpem iumi for deal witim olketa problem?
11 Prea savve helpem iumi for deal witim olketa problem tu. Waswe, iumi kasem hevi and hard samting long laef bilong iumi? Bible talem iumi: “Torowem hevi bilong iu long Jehovah, and hem nao bae strongim iu. Hem bae nating letem raeteous wan for seksek.” (Psalm 55:22) Taem iumi feisim olketa hardfala disison, iumi savve followim example bilong Jesus. Hem prea for full naet bifor hem appointim 12-fala aposol bilong hem. (Luke 6:12-16) And long naet bifor hem dae, from Jesus barava prea strong, “swet bilong hem kamap olsem blood and foldaon long graon.” (Luke 22:44) Wanem nao kamaot from diswan? “God lisin long hem from hem fraet long God.” (Hebrews 5:7) Wei wea iumi prea strong evritaem bae helpem iumi for deal witim olketa hevi and hard test wea iumi feisim.
12. Hao nao prea showimaot Jehovah hem interest long iumi wanwan?
12 Narafala reason for kam klos long Jehovah thru long prea hem bikos, sapos iumi duim olsem, hem bae kam klos long iumi. (James 4:8) Taem iumi prea long Jehovah from heart, iumi feelim wei wea hem interest long olketa need bilong iumi and hem garem loving kea. Iumi wanwan experiencem wei wea God lovem iumi. Jehovah no markem eniwan moa for lisin long prea wea olketa servant bilong hem talem for hem olsem Dadi bilong olketa long heven. (Psalm 66:19, 20; Luke 11:2) And hem invaetem iumi for ‘torowem evri wari bilong iumi long hem, bikos hem kea for iumi.’—1 Peter 5:6, 7.
13, 14. Why nao iumi mas prea evritaem?
13 Prea savve strongim iumi go moa for duim pablik ministry and savve strongim iumi tu taem pipol no interest or olketa againstim iumi and iumi feel olsem iumi laek givap. (Acts 4:23-31) Prea savve protectim iumi tu againstim “evri trik bilong Devil.” (Ephesians 6:11, 17, 18) Taem iumi stragol for deal witim olketa test wea kam evriday, iumi savve evritaem askem God for strongim iumi. Insaed example prea bilong Jesus hem askem Jehovah for ‘sevem iumi from wicked wan,’ Devil Satan.—Matthew 6:13.
14 Sapos iumi go ahed for prea for help for kontrolem feeling bilong iumi for duim sin, Jehovah bae helpem iumi. Iumi kasem disfala promis: “God hem faithful, and hem bae no letem eni temptation kasem iufala wea iufala no fit for winim, bat witim datfala temptation hem bae mekem wei for iufala savve stand strong.” (1 Corinthians 10:13) Long planti difren wei aposol Paul experiencem hao Jehovah strongim and kea for hem. Hem sei: “Long evri samting mi kasem strong from datwan wea givim paoa long mi.”—Philippians 4:13; 2 Corinthians 11:23-29.
Go Ahed for Prea Nomata Long Olketa Wik Point
15. Wanem nao savve happen taem iumi no followim olketa standard bilong God saed long fasin?
15 For God herem olketa prea bilong iumi, iumi mas no rejectim kaonsel bilong Word bilong God. Aposol John hem raet: “Eni samting wea iumi askem iumi kasem from hem, bikos iumi obeyim olketa komandment bilong hem and duim olketa samting wea hem hapi long hem.” (1 John 3:22) Bat, wanem nao savve happen taem iumi no followim olketa standard bilong God saed long fasin? Bihaen Adam and Eve sin long garden bilong Eden, tufala haed. Iumi tu maet feel olsem iumi laek haed from “feis bilong Jehovah” and no prea nao. (Genesis 3:8) Klaus, wea hem traveling overseer for longfala taem, sei: “Mi lukim hao klosap evritaem first mistek bilong olketa wea isisi lusim Jehovah and organization bilong hem, hem wei wea olketa finis for prea.” (Hebrews 2:1) Hem nao samting wea happen long José Ángel. Hem sei: “For klosap eitfala year, mi no prea long Jehovah. Mi feel olsem mi no fit for story long hem, nomata mi evritaem ting long hem olsem Dadi bilong mi long heven.”
16, 17. Storyim olketa example hao wei for prea evritaem savve helpem iumi for kamap strong long spiritual wei.
16 Samfala long iumi maet feel olsem iumi no fit for prea bikos iumi wik long spiritual wei or maet bikos iumi foldaon long samting. Bat long taem olsem iumi barava need for kasem evribit help thru long prea. Jonah ranawe from assignment bilong hem. Bat ‘long taem wea hem kasem trabol, Jonah singaot long Jehovah, and Hem ansarem hem. From bele bilong Sheol, Jonah singaot for help, and Jehovah herem voice bilong hem.’ (Jonah 2:2) Jonah hem prea, Jehovah ansarem prea bilong hem, and Jonah kamap gud moa long spiritual wei.
17 José Ángel tu prea strong for help. Hem ting go bak: “Mi openem heart bilong mi and begim God for forgivim mi. And hem barava helpem mi. Sapos mi no prea, ating hem hard tumas for mi kam bak long truth. Distaem mi prea evriday and mi luk forward for duim.” Iumi shud evritaem feel free for storyim olketa mistek bilong iumi long God and hambol for askem hem for forgivim iumi. Taem King David konfesim olketa rong bilong hem, Jehovah forgivim olketa sin bilong hem. (Psalm 32:3-5) Jehovah laek for helpem iumi, no for judgem iumi. (1 John 3:19, 20) And olketa prea bilong olketa older man long kongregeson savve helpem iumi long spiritual wei, from olketa prea olsem “barava garem paoa.”—James 5:13-16.
18. Olketa servant bilong God savve feel sure long wanem samting nomata maet olketa go difren?
18 No eni dadi bae rejectim son wea hambol for kam long hem for help and advaes bihaen hem mek mistek. Parabol bilong datfala olabaot son showimaot hao nomata iumi barava go difren, Father bilong iumi long heven hem barava hapi taem iumi kam bak long hem. (Luke 15:21, 22, 32) Jehovah encouragem evriwan wea mek mistek for singaot long hem, from hem “bae forgive long bigfala wei.” (Isaiah 55:6, 7) Nomata David duim samfala bigfala sin, hem singaot long Jehovah and sei: “O God, herem prea bilong mi; And no haedem iuseleva from wei wea mi ask for favor bilong iu.” Hem sei tu: “Long evening and morning and aftanun mi wari and mi krae, and [Jehovah] herem voice bilong mi.” (Psalm 55:1, 17) Datwan barava encouragem iumi!
19. Why nao iumi mas no tingse prea wea luk olsem no kasem ansa minim God no appruvim iumi?
19 Waswe sapos prea bilong iumi no stretawe kasem ansa? Then iumi mas mek sure prea bilong iumi hem fitim will bilong Jehovah and iumi talem thru long nem bilong Jesus. (John 16:23; 1 John 5:14) Disaepol James story abaotem samfala Christian wea prea bilong olketa no kasem ansa bikos olketa “ask for rong reason.” (James 4:3) Long narasaed, iumi mas no kwiktaem tingse prea wea luk olsem no kasem ansa minim God no appruvim iumi. Maet samfala taem Jehovah letem olketa faithful worshiper bilong hem go ahed for prea abaotem wanfala samting bifor ansa bilong hem showaot klia. Jesus sei: “Go ahed for ask, and iufala bae kasem.” (Matthew 7:7) So, iumi need for “go ahed for prea.”—Romans 12:12.
Prea Evritaem
20, 21. (a) Why nao iumi need for prea evritaem long “olketa last day” distaem? (b) Wanem nao bae iumi kasem taem iumi evriday kam front long throne bilong kaeness bilong Jehovah wea iumi no fit for kasem?
20 Long “olketa last day” distaem wea hem “nogud taem wea hard for deal witim,” olketa hevi and problem kamap staka. (2 Timothy 3:1) And hem isi tumas for mind bilong iumi fulap witim olketa problem nomoa. Bat, sapos iumi prea evritaem, datwan savve helpem iumi for go ahed witim spiritual samting nomata olketa problem, temptation, and feeling for wikdaon savve kasem iumi. Thru long prea bilong iumi evriday long Jehovah, iumi savve kasem saport wea iumi barava needim.
21 No enitaem Jehovah, “Datwan wea herem prea,” hem busy tumas for lisin long iumi. (Psalm 65:2) Iumi mas no busy tumas gogo iumi no story long hem. Iumi no garem eni samting wea moa spesol winim wei wea iumi fren witim God. Iumi mas no ting smol long diswan. “Dastawe, iumi savve kam front long throne bilong kaeness wea man no fit for kasem witim wei for free for toktok, mekem iumi savve kasem mercy and faendem kaeness wea man no fit for kasem for kasem help long barava taem.”—Hebrews 4:16.
Hao Nao Bae Iu Ansa?
• Wanem nao iumi lanem from Daniel saed long wei wea prea hem important?
• Hao nao iumi savve strongim wei wea iumi fren witim Jehovah?
• Why nao iumi mas prea evritaem?
• Why nao wei for feel olsem iumi no fit mas no stopem iumi for prea long Jehovah?
[Piksa long page 16]
Nehemiah talem wanfala short prea long heart bifor hem story long king
[Piksa long page 17]
Hannah “prea for longfala taem long Jehovah”
[Olketa Piksa long page 18]
Jesus prea for full naet bifor hem appointim 12-fala aposol bilong hem
[Olketa Piksa long page 20]
Olketa chance for prea kamap planti taem insaed day