1924 — angleder šel berš

SVEDOČIBE PREKU RADIO

O phralja ko Betel kergje poviše taro jekh berš buti te šaj te gradinen i radiostanica WBBR ko Stejten Ajlend (Njujork, Amerika). Otkeda rasčistingje o than, ola gradingje jekh baro kher e rabotnikonge hem posebno zgrada baši oprema. Keda akaja buti sine završimi o phralja počmingje te kinen i potrebno oprema te šaj te mukhen i programa ki radiostanica. Ama, valjani sine te rešinen nekobor problemija.

E phralenge sine pharo te čhiven i glavno antena baši radiostanica. I antena koja so sine dugačko 91 metre valjani sine te ovel čhivdi maškar duj kaštunale grede kola so sine uče 61 metre. O prvo puti na uspejngja lenge. Ama, adaleske so sine len doverba ko Jehova o phralja konečno uspejngje te čhiven i antena. O Kalvin Proser, kova so kerela sine buti ko adava proekti, vakergja: „Ako o prvo puti uspejnaja sine ka ova sine gorda bašo adava so kergjem“. Adaleske i falba bašo lengoro uspeh dengje la e Jehovaske, ama lengere problemija na završingje akalea.

Adaleske so o radio sine nešto nevo, na sine lokho te kinel pe i oprema so valjanela. Adaleske, o phralja kingje polovno predavateli taro 500 vatija, kova so jekh manuš kergja le korkori. Namesto te kinen mikrofoni, ola koristingje o mikrofoni taro obično telefoni. Jekh rat ko fevruari, o phralja odlučingje te testirinen i oprema koja so kergje la. Adaleske so valjani sine nesavi programa te mukhen, o phralja giljavgje teokratska gilja. Jekh taro adala phralja, o Ernest Lou, vakergja jekh smešno situacija taro adava dive. Ov vakergja kaj džikote ola giljavena sine javingja pe lenge o sudija o Raterford,b kova so šungja len taro plo radio ko Bruklin kova so sine dur okolu 25 kilometrija.

O phral Raterford vakergja: „Čhinaven adale galamaja. Šungjona sar te phene derinena tumen!“ O phralja hari ladžandile hem sigate ačhavgje i programa. Ama, sine uverime kaj tane spremna baši pumari prvo radioemisija.

Ko 24 fevruari 1924 berš, džikote trajnela sine i prvo oficijalno emisija, o phral Raterford vakergja kaj i radiostanica ka koristinel pe bašo aktivnostija kola so dengja len o cari o Hristos. Ov vakergja kaj i cel e radiostanicakiri sine „te pomožinel sa e manušenge te haljoven i Biblija hem te haljoven ko kobor važno vreme živinaja“.

Adaja prvo radioemisija sine la baro uspeh. Ko sledna 33 berš e Devleskiri organizacija koristingja i radiostanica WBBR te šaj te mukhel programa.

HRABRO KRIVINENA E VERSKA VODAČEN

Ko juli 1924 berš, o Istražuvačija e Biblijakere ikergje kongres ko Kolumbus (Ohajo, Amerika). Ale delegatija taro celo sveto hem sine ikerde govorija ko anglisko, arapsko, germansko, grčko, italijansko, litvansko, polsko, rusko, ukrainsko, ungarsko, francusko hem ko skandinavska čhibja. Nesave delija tari programa sine mukhle preku radio. Osven adava, o phralja dogovoringje pe ki novina taro adava than sekova dive te pišinel pe statie baši kongresno programa.

Četvrtok, ko 24 juli, poviše taro 5.000 phralja hem phenja iklile te propovedinen ki diz kote so ikergja pe o kongres. Ola dengje skoro 30.000 lila hem počmingje poviše milje bibliska kursija. I Stražarsko kula bašo akava dive vakergja kaj tano „o najradosno delo taro kongres“.

Petok, ko 25 juli, ko kongres slučingja pe javer da nešto soj tano važno. O phral Raterford čitingja jekh dokumenti kolea so hrabro krivinela pe sine e verska vodačen. Ko dokumenti pišinela sine kaj o politička hem verska vodačija hem okola so vodinena o trgovsko sistem „čhinavena e manušen te doznajnen bašo e Devleskoro Carstvo kole so o Devel ka koristinel te šaj te blagoslovinel sa e manušen“. Osven adava, ko dokumenti pišinela sine kaj adala manuša „poddržinena i Liga e narodongiri hem vakerena kaj preku late o Devel vladinela ki phuv“. O Istražuvačija e Biblijakere valjani sine te oven but hrabra te šaj te vakeren akaja poraka e manušenge.

Te šaj te opišinel pe sar vlijajngja o kongres upro phralja hem o phenja, ki Stražarsko kula sine objavimo kaj o kongres ko Kolumbus bajrargja i vera akale revnosno Devleskere slugengiri. O kongres dengja len hrabrost te propovedinen bizi razlika savo protivibe ka ovel len sine. O Leo Klaus, kova so sine prisutno ko adava kongres vakergja: „Keda gelem amenge taro kongres siem sine vooduševime hem spremna te vakera akaja poraka ko amaro podračje“.

Ko oktomvri, o Istražuvačija e Biblijakere počmingje te delinen milionja primerokija taro traktati O sveštenstvo tano obvinimo, koleste so sine pišimi i poraka so o phral Raterford čitingja la protiv o verska vodačija. Ki tikni diz Klivlend, ki Oklahoma (Amerika), o Frenk Džonson obrabotingja e traktatea celo podračje so sine leske dendo hem valjani sine te adžikerel 20 minutija džikote avena sine nesave phralja hem phenja kolencar so valjani sine te džal peske. Nesave manuša tari diz sine holjame bašo leskoro propovedibe hem rodena le sine. Adaleske, na sine bezbedno te adžikerel ko nesavo than kote so šaj sine lokhe te dikhen le. O phral Džonson, odlučingja te garavel pe ki jekh crkva koja so sine paše. Adaleske so oj sine čuči ov mukhlja primerokija taro traktati ki e sveštenikoskiri Biblija hem ko sekova sedište. Sa adava kergja le sigate hem adaleske sine le panda vreme te džal ko panda duj crkve hem te kerel o isto.

O Frenk sigate irangja pe ko than kote so valjani sine te arakhel pe e phralencar. Garavgja pe pali jekh benzinsko pumpa kotar so šaj sine te dikhel e manušen so rodena le. Ola nakhle pumare vrdaja, ama na dikhle le. Samo so gele peske, o phralja hem o phenja so propovedinena sine paše, ale palo Frenk vrdaja hem sarine zaedno gele peske.

Jekh taro phralja vakergja: „Džikote džaja sine amenge tari diz, nakhlem taro adala trin crkve. Angli sekoja crkva sine po okolu 50 džene. Nesave čitinena sine o traktati, a javera sikavena sine e sveštenikoske. Haričkaske našlem tari bejlja! Ama blagodarna siem e Jehovaske, amare Devleske, adaleske so zaštitingja amen hem pomožingja amen te džana sar te naša taro akala dušmanja e Devleskere Carstvoskere“.

HRABRO PROPOVEDINELA PE HEM KO JAVERA PHUVJA

O Istražuvačija e Biblijakere hrabro propovedingje hem ko javera phuvja. Ki Severno Francija, o Jozef Kret propovedingja e rudarenge kola so ale tari Polska. Ov valjani sine te ikerel govor e naslovea „Panda hari o mule ka voskresninen“. Keda o phralja hem o phenja delingje o pokane e manušenge tari adaja diz, o lokalno svešteniko predupredingja adalen so sine členija ki leskiri crkva te na džan. Leskoro predupreduvanje sine le kontra efekti. Poviše taro 5.000 manuša prisustvujngje ko govor, maškar kolende so sine hem o svešteniko! O phral Kret kaningja e svešteniko te braninel ple veruvanja, ama ov odbingja. Palo govor, o phral Kret delingja sa o publikacie so sine adaleske so primetingja kaj o manuša kolenge so svedočingja sine žedna bašo čačipa taro e Devleskoro Lafi (Amos 8:11).

O Klod Braun gelo ki Afrika, ki phuv Zlatno Brego, koja soj tani akana pendžardi sar Gana, te šaj te propovedinel o šukar haberi. Leskere govorija hem o publikacie so dobingja len pomožingje o čačipe sigate te širinel pe ki adaja phuv. O Džon Blenkson, kova so studiringja farmacija, prisustvujngja ko jekh taro govorija e phraleskere Braun. Ov sigate halilo kaj arakhlja o čačipe. O Džon vakergja: „O čačipe angja mange bari radost hem kerava sine lafi baši leste bute manušencar ki mli škola“.

O Džon doznajngja kaj o trojstvo nane biblisko sikljojbe. Adaleske jekh dive, ov gelo ki Anglisko crkva te šaj te pučel e svešteniko bašo adava. O svešteniko holjangja, brkingja le hem vikindor vakergja leske: „Tu na sian hristijani. Tu pripadinea e Bengeske. Cide tut akatar!“

Keda reslja khere, o Džon pišingja pismo e sveštenikoske koleste so pučlja le dali šaj te arakhen pe hem anglo javera te braninel o trojstvo. O svešteniko vakergja e Džoneske te džal ki kancelarija e glavno profesoreske ko fakulteti. Adari o profesori pučlja le dali ov čače pišingja pismo e sveštenikoske.

„Oja, pišingjum leske gospodine“, odgovoringja o Džon.

O profesori rodingja taro Džon te pišinel pismo e sveštenikoske kolea so ka izvininel pe leske. Adaleske o Džon pišingja:

„Gospodine, mlo profesori zamolingja man te pišinav tuke pismo koleste so ka izvininav man tuke hem me sium spremno te kerav adava ako tu priznajnea kaj širinea hovavne sikljojba“.

O profesori sine čudimo hem pučlja le: „Blenkson, čače mangea adava te pišine?“

„Oja gospodine. Adava tano sa so šaj te pišinav“.

„Ka ove brkimo taro fakulteti. Sar šaj te kere lafi protiv o svešteniko e crkvakoro kola so poddržinela i vlada hem te nadine tut kaj jekh dive adaja vlada ka priminel tut ki buti?“

„Ama, gospodine... keda tu predajnea amenge nesavi lekcija hem keda amen nešto našti te haljova, na pučaja tut li pučiba?“

„Normalno kaj pučena“.

„Pa, gospodine... baš adava slučingja pe. O svešteniko sikavela amen sine baši Biblija hem me pučljum le pučibe. Ako ov našti te odgovorinel ko pučibe, tegani mislinava kaj na valjani te izvininav man leske“.

Iako o Blenkson na izviningja pe e sveštenikoske, ov na sine brkimo taro fakulteti.

DIKHAJA KI IDNINA

Ki Stražarsko kula baši aktivnost e Devleskere narodoskiri ko adava berš, pišinela sine: „Amen da sar o David, šaj te vakera: ’Tu ka de man sila te borinav man‘ (Psalm 18:39). Akava berš but ohrabringja amen soske dikhlem sar o Jehova pomožinela amen ki služba. Leskere verna sluge radosno propovedingje o šukar haberi“.

Pokasno ko adava berš, o phralja planiringje te keren panda jekh radiostanica. Oj sine gradimi paše uzo Čikago (Amerika). Akaja nevi radiostanica sine vikimi WORD, so značinela „Lafi“, adaleske so ola valjani sine te propovedinen e Devleskoro Lafi preku radio. Akava puti, ola koristingje oprema taro 5.000 vatija preku kolate so šaj sine te šunen i poraka bašo Carstvo čak adala so sine dur but kilometrija, sa dži ko sever tari Kanada.

Ama, ko 1925 berš, o Jehova pomožingja e phralenge pošukar te haljoven adava so pišinela ko Otkrovenie poglavje 12. Bašo adava nevo haljojbe, nesave sopkingje pe hem čhinavgje te služinen e Jehovaske. Ama, but javera sine radosna so pošukar halile so slučingja pe ko nebo hem so halile sar adava vlijajngja upro e Devleskoro narodo ki phuv.