Azo ahunda atene . . .
Beoko na popo ti abungbi ti vorongo Nzapa: aTémoin ti Jéhovah abâ ni tongana nyen?
▪ Mbeni bakari (World Christian Encyclopedia) atene so wungo ti “abungbi ti vorongo Nzapa na yâ ti dunia kue asi nduru na 10000.” Teti so bira na popo ti abungbi ti vorongo nzapa nde nde aga na aye ti sioni mingi, azo abâ so sarango beoko na popo ti abungbi ti vorongo Nzapa ayeke ga na ye ti nzoni mingi. Ala pensé so ni la alingbi ti sara si siriri nga na beoko aduti na yâ ti dunia.
Bible awa azo ti duti beoko. Bazengele Paul ahaka congrégation ti aChrétien na mbeni tere ti zo so “a bungbi amembre ti tere ni oko ti mä tere, na a mû lege na ala ti sara kua maboko na maboko”. (aÉphésien 4:16). Legeoko nga, bazengele Pierre awa amba ti lo aChrétien, lo tene: “Zia ala kue ala duti na bibe oko.”—1 Pierre 3:8.
Akozo Chrétien ayeke lani na yâ ti mbeni dunia so angobo ti sarango ye ti azo ni ayeke nde nde nga abungbi ti vorongo nzapa ti azo ni ayeke nde nde. Ye oko, na ndo ti sarango beoko na popo ti abungbi ti vorongo Nzapa, Paul ahunda tënë, lo tene: “Nyen si abungbi zo so amä na bê na zo so amä na bê pëpe?” Na pekoni lo wa aChrétien ti “sigigi na popo ti azo ni”. (2 aCorinthien 6:15, 17). Ti tâ tënë ni, Paul ake lani tënë ti sarango beoko na popo ti abungbi ti vorongo Nzapa. Lo ke ni ngbanga ti nyen?
Bazengele Paul atene so sarango beoko na popo ti mbeni tâ Chrétien na mbeni zo so ayeke tâ Chrétien pëpe ayeke na lege ni pëpe (2 aCorinthien 6:14). A lingbi ti sara sioni na mabe ti mbeni Chrétien. Gingo bê ti Paul ayeke tongana ti mbeni babâ so ahinga so sarango ye ti ambeni molenge ti vaka ti lo ayeke nzoni pëpe. Mbeni nzoni babâ wala mama so asara ye na ndara ayeke ke na molenge ti lo ti sara ngia na amolenge kirikiri. Peut-être a yeke nzere na azo kue pëpe. Ye oko, teti so sarango ye ti amolenge ti vaka ni ayeke nzoni pëpe, tongana molenge ti lo ni aduti nde na ala, lo yeke mû sioni sarango ye ti ala pëpe. Legeoko nga, Paul ahinga so tongana aChrétien aduti nde na tanga ti abungbi ti vorongo nzapa, sioni sarango ye ti azo ni ayeke lï ala pëpe.
Na tenengo so a lingbi aChrétien aduti nde na tanga ti abungbi ti vorongo nzapa, Paul ayeke mû lani tapande ti Jésus. Atâa so Jésus ayeke kota tapande so ahon tanga ni kue ti zo so afa na azo ti duti na siriri, lo sara beoko pëpe na ambeni bungbi ti vorongo nzapa. Abungbi ti vorongo nzapa ayeke lani mingi na ngoi so Jésus ayeke sara kusala ti lo na ndo ti sese ge. Na tapande, bungbi ti vorongo nzapa ti aFarizien na ti aSadducéen. Jésus amû yanga na adisciple ti lo ti “sara hange na aye so aFarizien na aSadducéen ayeke fa”. (Matthieu 16:12). Biani, aFarizien na Asadducéen abungbi tere lani ti dë gaba na Jésus, ala gue juska ala gbe lingo ti fâ ti lo.
Ka ti laso, a yeke tongana nyen? Wango so Bible amû lani ti kpe ti sara beoko na abungbi ti vorongo nzapa angbâ lakue na ngangu? En, a ngbâ lakue na ngangu. Teti so atënë ti mabe ti ala ayeke nde nde, abungbi ti vorongo nzapa alingbi ti sara beoko pëpe legeoko tongana ti so mafuta na ngu alingbi ti gbu tere pëpe atâa a bungbi ala na yâ ti ye oko. Na tapande, tongana azo ti abungbi ti vorongo nzapa nde nde abungbi oko ti sambela ndali ti siriri, sambela ni ayeke gue na nzapa wa? A yeke gue na nzapa ti azo so atene ala yeke aChrétien so ayeke Nzapa Babâ, Nzapa Molenge, na Nzapa Yingo vulu? Brahma nzapa ti aHindou? Bouddha? Wala mbeni nzapa nde?
Prophète Michée afa kozoni awe so “na lâ ti nda ni” fade azo so alondo na popo ti amara kue ayeke tene: “I ga, zia e ma na Hoto ti L’Éternel, na da ti Nzapa ti Jacob; fade Lo fa lege ti Lo na e, na e tambela na lege ti Lo.” (Michée 4:1-4). Ye ti pekoni ande ayeke so siriri na beoko ayeke duti na yâ ti dunia kue. A yeke pëpe ngbanga ti so abungbi ti vorongo Nzapa kue asara beoko, me a yeke ngbanga ti so azo kue ayeda na tâ bungbi ti vorongo Nzapa so ayeke gi oko.
[Foto na lembeti 23]
Akota bungbi ti vorongo nzapa ti dunia kue abungbi ti sara beoko na ngu 2008
[Lingu ti foto ni]
REUTERS/Andreas Manolis