Chapitre Miombe
Lege ti Vorongo ti Wataka: A Fa Kozoni Sioni Hunzingo ti Lo
1, 2. (a) Ngbanga ti nyen ambeni zo aba so fade mbeni kota gbiango ye ayeke duti pepe na yâ alege ti vorongo ti sese? (b) Tongana nyen e lingbi ti hinga so atene ti Esaïe chapitre 47 ayeke ga tâ tene ande? (c) Ngbanga ti nyen iri ti “Babylone ti Kota” alingbi biani na lege ti vorongo ti wataka kue?
“LEGE ti Vorongo Akiri Awara Ngangu.” A yeke la ni tokua so mbeni article na yâ The New York Times Magazine afa. Article ni afa so lege ti vorongo angbâ lakue na kota ngangu na ndo bê nga na abibe ti azo kutu mingi. Tongaso, a lingbi ti duti ngangu ti mä na bê so mbeni kota gbiango ye na yâ bungbi ti alege ti vorongo ayeke ndulu ti si. Me a fa mara ti gbiango ye tongaso na yâ chapitre 47 ti Esaïe.
2 Atene ti Isaïe aga tâ tene a sala angu 2 500 awe. Ye oko, a fa peko ti atene so ayeke na Esaïe 47:8 na yâ buku ti Apocalypse na a tene a yeke ga ande tâ tene. Na yâ ni, Bible afa kozoni hunzingo ti mbeni bungbi so a haka lo na mbeni wali ti pitan, so iri ti lo ayeke “Babylone ti Kota,” bungbi ti alege ti vorongo ti wataka ti sese kue. (Apocalypse 16:19, NW) Tene “Babylone” teti alege ti vorongo ti sese ayeke na lege ni, teti a yeke na Babylone ti giriri si lege ti vorongo ti wataka ato nda ni. A londo kâ na a kangbi ti mu ndo ti sese kue. (Genèse 11:1-9) A lingbi ti tene alege ti vorongo kue, nga na Chrétienté, akangbi legeoko akota tene ti mabe so alondo na Babylone, tongana âme so alingbi ti kui pepe, enfer ti wâ, na vorongo anzapa ti li ota.a Prophétie ti Isaïe aga na lumière na ndo gigi ti kekereke ti lege ti vorongo?
A Kiri Babylone na yâ Pupu-sese
3. Fa kota ti Babylone, Ngangu ti Komande Sese Kue.
3 Mä kpengba tene so alondo na Nzapa: “Mo zu, mo duti na yâ pupu-sese, O masia, molenge-wali ti Babylone; mo duti na sese, trône ti mo ayeke pepe, O molenge-wali ti Chaldée; teti fade azo adi iri ti mo mbeni pepe, wali so akpengba pepe, na, wali so tele ti lo ahinga kusala pepe.” (Esaïe 47:1) Teti angu mingi a zia Babylone na ndo mbata ti gbia tongana kota ngangu ti komande sese kue. Lo duti tongana “gloire ti aroyaume,” mbeni kota ndo ti alege ti vorongo, ti dengo buze, na ti aturugu, so amaï mingi. (Esaïe 13:19) Na kota guengo na li ni ti Babylone, kodoro-togbia ti lo ague ayo juska na mbongo na katikati ti Égypte. Na tongana lo kinda Jérusalem na ngu 607 K.N.E., a lingbi ti ba so Nzapa mveni alingbi pepe ti kanga lege na ahongo na ngangu ti lo! Tongaso, lo ba tele ti lo mveni tongana mbeni “masia,” so fade awande ayeke ga lâ oko pepe ti mu kodoro ni na ngangu.b
4. Fade asala nyen na Babylone?
4 Ye oko, a yeke zi “masia” so asala baba mingi na ndo trône ti lo tongana ngangu ti komande sese kue so zo adë kite na ni pepe na a yeke sala si lo “duti na yâ pupu-sese” na kamela. (Esaïe 26:5) Fade a yeke ba lo mbeni pepe tongana “wali so akpengba pepe, na, wali so tele ti lo ahinga kusala pepe,” tongana mbeni gbia-wali so a voro lo vorongo. Tongaso, Jéhovah amu yanga: “Mo gbu tênë ti moulin, mo ne fuku; mo lungula voile ti mo, mo zi bongo ti mo ti gbe ni, mo zi bongo na tele ti gere ti mo, na mo fâ angu na gere.” (Esaïe 47:2) Na pekoni so lo gbu mara ti Juda kue na ngba, fade a yeke sala ye na Babylone mveni tongana mbeni ngba! A-Mède na aPerse, so azi lo na ndo ti lo ti ngangu, ayeke gbu lo ande ti sala kusala ti kamela teti ala.
5. (a) Tongana nyen a yeke zi na tele ti Babylone ‘voile na bongo ti gbe ni’ ti lo? (b) Yanga so a mu na lo ti “fâ angu na gere” aye peut-être ti tene nyen?
5 Tongaso, fade a yeke zi na tele ti Babylone ‘voile na bongo ti gbe ni’ ti lo, na glisango pendere kue ti ngbele kota ndo na yango iri ti lo. Fade amaître ti kua ti lo akomande na lo: “Mo fâ angu na gere.” Peut-être fade a yeke hunda na ambeni zo ti Babylone ti sala biani mbeni kusala ti ngba na gigi. Wala prophétie ni aye ti tene so a yeke gboto ande biani ambeni zo ti fâ angu na ngoi so a yeke gue na ala na ngba. Atä nyen, fade Babylone ayeke gue mbeni pepe na tambela na baba ti mbeni wali-gbia so azo ayö lo ti fâ ngu na ndo mbeni ngende wala ye ti yongo zo. Nde na so, fade lo yeke duti tongana mbeni ngba so, ti fâ mbeni ngu, a lingbi lo glisa nengo tele, na yongo na nduzu bongo ti lo ti gbe ni na fango na gigi agere ti lo. So ye ti kamela!
6. (a) Na lege wa fade a yeke fa na gigi dutingo tele senge ti Babylone? (b) Tongana nyen Nzapa ‘azia zo oko pepe na nzobe’? (Ba kete tene na gbe lembeti.)
6 Jéhovah angbâ lakue ti he ndo: “Fade a lungula bongo na tele ti mo, biani, fade a ba kamela ti mo. Fade Mbi futa kula, na Mbi zia zo oko pepe.” (Esaïe 47:3)c Biani, fade Babylone ayeke wara kamela na aglisa yango iri ti lo. Sioni na sana so lo sala na tele ti azo ti Nzapa ayeke sigigi polele na gbele azo. Zo oko pepe alingbi ti kanga lege na futango kula ti Nzapa!
7. (a) Tongana nyen fade aJuif so ayeke angba ayeke kiri tene na sango ti tingo ti Babylone? (b) Na lege wa fade Jéhovah ayeke ton azo ti lo?
7 Na pekoni so a bata ala na ngba na yâ ngangu Babylone teti angu 70, fade azo ti Nzapa ayeke wara kota ngia na tingo ti lo. Fade ala dekongo: “Watongo e ayeke dä. Iri ti lo ayeke Jéhovah ti aturugu, Lo ti Nzoni-kue ti Israël.” (Isaïe 47:4, NW) Na gbe ti Ndia ti Moïse, tongana mbeni zo ti Israël akä tele ti lo mveni na ngba ti futa akuda ti lo, mbeni zo ti ton zo (so ayeke tâ sewa ti lo) alingbi ti vo lo, wala ti ton lo, na gbe ti ngba. (Lévitique 25:47-54) Teti so fade a kä aJuif na gbe ti ngba na Babylone, a lingbi a kiri a vo ala, wala a zi ala. Ti angba, hongo na ngangu aye ti tene gi gbiango amokonzi. Me fade Jéhovah ayeke pusu Cyrus, Gbia walombe, ti zi aJuif na gbe ti ngba. Fade a yeke mu Égypte, Ethiopie, na Saba na Cyrus tongana ‘ye ti ton zo’ na place ti aJuif. (Esaïe 43:3) Na lege ni, a di iri ti Watongo Israël “Jéhovah ti aturugu.” Aturugu ti Babylone so a ba ala tongana azo ti ngangu ayeke ye oko pepe tongana a haka ala na gbâ ti a-ange ti Jéhovah so lê aba pepe.
Futa ti Salango Sana
8. Na lege wa fade Babylone ‘alï na bingo’?
8 Jéhovah akiri mbeni na fango na lege ti prophétie nda ti Babylone: “Mo duti kpö, mo lï na bingo, O molenge-wali ti Chaldée; teti fade azo adi iri ti mo gbia-wali ti aroyaume mbeni pepe.” (Esaïe 47:5) Fade gi bingo na vundu si ayeke duti dä teti Babylone. Fade lo yeke komande mbeni pepe ambeni royaume tongana mokonzi so asala ye na sana.—Esaïe 14:4.
9. Ngbanga ti nyen bê ti Jéhovah aso na tele ti aJuif?
9 Ngbanga ti nyen a zi lege kozoni na Babylone ti sala sioni na azo ti Nzapa? Jéhovah afa nda ni: “Ngonzo agbu Mbi tene ti azo ti Mbi, Mbi sala si ye ti héritier ti Mbi aga sioni, na Mbi zia ala na tïtî mo.” (Esaïe 47:6a) A yeke senge pepe si bê ti Jéhovah aso na mbage ti aJuif. Kozoni, lo gboto mê ti ala so ye so aga na peko ti kengo Ndia ti lo ayeke tombango ala na ndo sese ni. (Deutéronome 28:64) Na ngoi so ala tï na yâ vorongo yanda nga na pitan, na ndoye Jéhovah ato aprophète ti lo ti mu maboko ti kiri ala na vorongo so ayeke na sioni oko pepe. Me lakue “ala he awakua ti Nzapa na ala ke tene ti Lo, na ala sala tene sioni na li ti aprophète ti Lo, juska ngonzo ti wâ ti L’Eternel alondo mingi na tele ti azo ti Lo, si lege ti sala si ala ga nzoni ayeke pepe.” (2 Chronique 36:16) Tongaso, Nzapa azi lege si a doro ye ti héritier ti lo, Juda, tongana Babylone amu yâ ti kodoro ni na asala si temple ti Lo ti nzoni-kue aga sioni.—Psaume 79:1; Ezéchiel 24:21.
10, 11. Ngbanga ti nyen Jéhovah asala ngonzo na tele ti Babylone, atä so a yeke ye ti bê ti lo ti tene Babylone ahon azo ti lo na ngangu?
10 Teti ye so, Babylone ayeke sala pepe gi ye so bê ti Nzapa aye tongana lo mu aJuif na ngba? Pepe, teti Nzapa atene: “Mo sala be-nzoni na ala pepe; mo sala si joug ti mo ane mingi na ndo ambakoro. Mo tene, Fade mbi yeke gbia-wali teti lakue; tongaso mo bi bê ti mo na ye so pepe, na mo dabe mo na nda ti ye so pepe.” (Esaïe 47:6b, 7) Nzapa amu yanga pepe na Babylone ti sala ye na sana ahon ndo ni, na salango nzobe pepe ‘même na akangba.’ (Toto ti Jérémie 4:16; 5:12) Lo hunda nga na ala pepe ti wara ngia ti sioni na yâ hengo aJuif so ayeke angba ti ala.—Psaume 137:3.
11 Babylone agbu nda ni pepe so ngangu ti lo na ndo aJuif ayeke gi teti kete ngoi. Lo ke ti mä agbotongo mê ti Isaïe so, na ngoi ni, fade Jéhovah ayeke zi azo ti lo. Lo sala ye mo ba mo tene lo wara ngangu ti lakue na ndo aJuif na ti ngbâ mokonzi na ndo amara so ayeke na gbe ti lo teti lakue lakue. Lo bata pepe tokua so atene fade mbeni “nda ti” komandema ti lo ti ngangu ayeke duti dä!
A Fa Kozoni Tingo ti Babylone
12. Ngbanga ti nyen a di iri ti Babylone ‘wali so aye ngia mingi’?
12 Jéhovah atene: “Tongaso mo mä tene so, mo wali so mo ye ngia mingi, mo so mo duti na siriri, mo so mo tene na bê ti mo, Mbi yeke, na mbeni ayeke pepe, gi mbi oko fade mbi duti tongana womua pepe, na fade amolenge ti mbi akui pepe.” (Esaïe 47:8) A hinga nzoni mingi Babylone na gingo peko ti ngia ti lo. Hérodote, wasungo mbaï ti siècle oku K.N.E., asala tene na ndo “salango ye ti akotara ti kamela ahon” ti azo ti Babylone, mbilimbili, so a hunda na awali kue ti sala pitan teti nzapa-wali ti ala ti ndoye. Curtius, wasungo mbaï ti giriri atene nga: “Asalango ye ti gbata ni abuba sioni ahon ndo ni; mbeni bubango ye so a sala ni kue alingbi pepe ti gboto zo na ti mu nzala na zo ahon ni.”
13. Tongana nyen fade kota nzala ti Babylone teti salango ngia ayeke ga na tingo ti lo hio?
13 Kota nzala ti Babylone teti ngia mingi ayeke ga ande na tingo ti lo na loro. Na bï so aba futingo ti lo, gbia ti lo na akota zo ti lo ayeke sala ande matanga, na nyongo samba juska a gbu lê ti ala. Tongaso, fade ala bi bê oko pepe na aturugu ti Médo-Perse so ayeke mu yâ ti gbata ni. (Daniel 5:1-4) Na ‘dutingo na siriri,’ fade Babylone abi bê ti lo so agbagba na kanivo ti lo, so azo aba atene a lingbi ti mu ni pepe, ayeke bata lo na gbe ti bira. Lo tene na bê ti lo ‘mbeni zo nde ayeke dä pepe’ so alingbi ti hon kota ti ngangu ti lo. Lo bi bê pepe so lo lingbi ti ga “womua,” na glisango ngangu ti lo ti togbia nga “amolenge” ti lo, wala azo ti kodoro ni. Ye oko, mbeni gbagba oko alingbi pepe ti bata lo na gbe ti maboko ti futango kula ti Jéhovah Nzapa! Jéhovah ayeke tene ande: “Kamême Babylone ama na yayu, na lo sala si kota gbada ti bira ti lo aga ngangu, fade azo ti futi ye alondo na Mbi ti si na lo.”—Jérémie 51:53.
14. Na yâ alege wa fade Babylone ‘ayeke glisa amolenge ti lo na lo yeke ga womua’?
14 Ye nyen ayeke si ande na nda ni na Babylone? Jéhovah angbâ ti tene: “Me na lâ oko, fade ye use so aga na ndo mo fade fade, fade amolenge ti mo akui, na fade mo ga womua; fade ye so kue aga na ndo mo ngangu mingi kamême mo yeke na yorö mingi na ye mingi ti gingo bendo.” (Esaïe 47:9) Biani, kota ngangu ti Babylone tongana mbeni ngangu ti komande sese kue ayeke hunzi ande na loro. Na yâ akodoro ti Tö ti giriri, gango womua nga na glisango amolenge ayeke ye ti vundu ti kota ahon so mbeni wali alingbi ti wara. E hinga pepe “amolenge” oke Babylone aglisa na bï ti tingo ti lo.d Ye oko, na ngoi so a diko, fade a yeke zia gbata so kue. (Jérémie 51:29) Fade lo yeke ga nga womua na lege so a yeke zi ande agbia ti lo na ndo trône.
15. Nde na sana so Babylone asala na aJuif, ndali ti mbeni ye nde wa Jéhovah asala ngonzo na tele ti lo?
15 Ye oko, sioni so Babylone asala na aJuif ayeke pepe gi oko nda ti ngonzo ti Jéhovah. ‘Yorö mingi ti lo’ asala nga si ngonzo ti Jéhovah alondo. Ndia ti Nzapa na Israël ake salango yorö; ye oko, na kota nzala Babylone atomba peko ti ye ti atoro so asala na lingo. (Deutéronome 18:10-12; Ezéchiel 21:26 [21:21, NW]) Mbeni buku (Social Life Among the Assyrians and Babylonians) atene so fini ti azo ti Babylone “ayeke lakue na yâ mbito ti ayingo sioni mingi mingi so ala ba atene a ngoro ala.”
Ziango Bê na Sioye
16, 17. (a) Tongana nyen Babylone ‘azia bê na sioye ti lo’? (b) Ngbanga ti nyen a lingbi pepe ti kanga lege na hunzingo ti Babylone?
16 Fade azo ti gingo bendo ti Babylone ayeke sö lo? Jéhovah akiri tene: “Mo zia bê ti mo na sioye ti mo, mo tene, Zo oko alingbi ba mbi pepe; ndara ti mo na hingango ye ti mo afa lege ti kirikiri na mo; na mo tene na bê ti mo, Mbi yeke, na mbeni ayeke pepe, gi mbi oko.” (Esaïe 47:10) Babylone atene so na lege ti ndara ti lo ti gigi na ti lege ti vorongo, ngangu ti aturugu ti lo, na sioni salango ye ti lo na ngangu, lo lingbi ti bata dutingo ti lo ti ngangu ti komande sese kue. Lo ba so zo oko alingbi pepe ti ‘ba’ lo, so ti tene, ti hunda lo ti kiri tene teti asioni salango ye ti lo. Na lo ba nga na gbele lo pepe mbeni wato. Lo tene na bê ti lo, “Mbi yeke, na mbeni ayeke pepe, gi mbi oko.”
17 Ye oko, na lege ti mbeni prophète ti lo nde, Jéhovah agboto mê: “Mbeni zo alingbi honde tele ti lo na ndo ti lingo si Mbi lingbi ba lo pepe?” (Jérémie 23:24; aHébreu 4:13) Tongaso Jéhovah atene: “Fade ye ti sioni aga na ndo mo, na fade mo lingbi sala yorö ti kanga lege ni pepe; fade sioye so mo lingbi kpe pepe atï na ndo mo; fade ye ti futi mo so mo hinga tene ni pepe aga na ndo mo fade fade.” (Esaïe 47:11) Anzapa ti Babylone wala “yorö” ti magie so azo ti salango ye ti ayingo sioni ti lo asala alingbi pepe ti kanga lege na gango ti ye ti vundu, mbeni ye ti vundu so ayeke nde mingi na ye kue so lo ba na yâ fini ti lo!
Awawango ti Babylone Atï na Ngu
18, 19. Tongana nyen fade bê so Babylone azia na awawango ti lo ayeke ga ye ti vundu?
18 Na mbeni kota tene ti hengo zo, Jéhovah amu yanga: “Mo ngbâ na lege ti ye ti gingo bendo ti mo, na yorö ti mo mingi mingi, so mo to nda ni ti sala na ni na lâ ti pendere ti mo juska lâ so, si peut-être mo lingbi wara ye na lege ni, na mo lingbi sala mbito na bê ti azo na ni.” (Esaïe 47:12) A bi tene na gbele Babylone ti “ngbâ,” wala ti ngbâ lakue ti gbian pepe, na yâ ziango bê ti lo na magie. Teti biani, lo sala kusala ngangu na yâ maïngo akode ti ye ti lingo ngbele ye na “lâ ti pendere” ti lo tongana mbeni mara.
19 Me Jéhovah ahe lo, na tenengo: “Tene ti awawango ti mo mingi mingi awoko mo awe; fadeso mo zia ala londo, ala so aba nda ti ye ti ayayu, azo so aba nda ti ye na lege ti atongoro, ala so aba tene ti fini nze, zia ala sö mo na yâ ye so ayeke ga na ndo mo.” (Esaïe 47:13)e Fade Babylone ayeke luti na gbele sioni tingo ti awawango ti lo. Tâ tene, maïngo ti gingo nda ti atongoro ti Babylone ayeke sala ande asiècle mingi awe. Me na bï ti tingo ti lo, fade tingo na vundu ti awagingo nda ti atongoro ti lo ayeke fa na gigi tongana nyen gingo bendo ayeke ye senge.—Daniel 5:7, 8.
20. Fade ye wa ayeke si na nda ni na awawango ti Babylone?
20 Jéhovah ahunzi mbage so ti prophétie na tenengo: “Ba, fade ala yeke tongana mbesu, fade wâ agbi ala; fade ala lingbi sö ala mveni na ngangu ti menga-wa ni pepe; wâ so ayeke lê ti wâ pepe so zo akpe wâ dä, wala wâ so zo aduti na tele ni. Lege ti azo so mo sala na ala ayeke tongaso, ala so mo fono na ala na lâ ti pendere ti mo juska laso, fade ala kue ague na lege ti ala mveni; fade zo oko ti sö mo ayeke pepe.” (Esaïe 47:14, 15) Biani, aye ti ngangu ayeke ndulu ti tï na ndo awawango ti wataka so. Fade a yeke duti, pepe mbeni pendere wâ so azo alingbi ti lango na tele ni, me mbeni wâ ti futingo na ti tengo ye so ayeke fa ande na gigi awawango ti wataka tongana senge pele. Tongaso, a yeke ye ti dongo pepe so awawango ti Babylone ayeke kpe ande kirikiri na mbito! Teti ndangba ye ti mu maboko na Babylone ahon awe, fade mbeni zo ti sö lo ayeke dä oko pepe. Fade lo yeke wara tâ ye so lo sala awe na Jérusalem.—Jérémie 11:12.
21. Tongana nyen na lawa prophétie ti Isaïe aga tâ tene?
21 Na ngu 539 K.N.E., atene so a sû na gbe ti yingo ato nda ti ga tâ tene. Aturugu ti Médie na ti Perse na gbe ti komandema ti Cyrus agbu gbata ni, afâ gbia ti lo so ayeke dä, Belshatsar. (Daniel 5:1-4, 30) Na bï oko Babylone alondo na dutingo ti lo ti ngangu ti komande sese ti tï na gbe ni. Tongaso, dutingo na kozo ndo ti azo ti mara ti Sem teti asiècle mingi ahunzi, na sese aduti fadeso na gbe ti ngangu ti a-Arien. Babylone mveni alï na yâ ngoi ti asiècle mingi ti kiringo na peko. Na siècle osio ni N.E., a yeke mbeni ye nde pepe gi “yangbato.” (Jérémie 51:37) Na lege so, prophétie ti Isaïe aga tâ tene kue.
Babylone ti Laso
22. Tingo ti Babylone afa nyen na e na ndo baba?
22 Prophétie ti Isaïe amu aye mingi laso ti gbu li dä. Kozoni kue, lo gboto lê na ndo sioni ti baba na be-kota. Baba ti Babylone afa na gigi tâ tene ti mato ti Bible: “Fandara aga kozoni si futingo ye aga, na be-kota aga kozoni si tingo ni aga.” (aProverbe 16:18) Ngoi na ngoi fandara ahon ndo ti asalango ye so ayeke mbilimbili-kue pepe, me ti tene ‘baba asi bê ti zo’ alingbi ti gue na lo ti wara “sio tene na li ti lo, na lo tï na son ti Diable.” (1 Timothée 3:6, 7) Tongaso, e yeke sala nzoni ti bata wango ti Jacques: “I sala i mveni kete na lê ti Nzapa, na fade Lo yä iri ti i.”—Jacques 4:10.
23. Prophétie ti Isaïe amu maboko na e ti zia bê na zo wa?
23 Atene ti prophétie amu nga maboko na e ti zia bê na Jéhovah, so ayeke ngangu mingi ahon awato ti lo kue. (Psaume 24:8; 34:7; 50:15; 91:14, 15) Ye so ayeke mbeni dango bê so alungula vundu na alâ ti ngangu so e yeke dä. Ziango bê na Jéhovah akpengba lekengo na bê ti e ti duti na sioni pepe na lê ti lo, na hingango so “gigi ti kekereke ti [zo ti mbilimbili] ayeke duti ande ti siriri.” (Psaume 37:37, 38, NW) A yeke lakue ye ti ndara ti bi lê na Jéhovah na ti zia bê pepe na angangu ti e mveni na gbele “amayele” ti Satan.—aÉphésien 6:10-13, NW, ba kete tene na gbe lembeti.
24, 25. (a) Ngbanga ti nyen gingo nda ti atongoro ayeke na lege ni pepe, me ngbanga ti nyen azo mingi abi lê na ni? (b) Ambeni nda ti tene so ndali ni aChrétien akpe atene ti mabe so aga na lege ti mbito ayeke so wa?
24 A yeke nzoni ti ba so a gboto mê ti e na ndo asalango ye ti ayingo sioni, mbilimbili agingo nda ti atongoro. (aGalate 5:20, 21) Tongana Babylone atï la ni, gingo nda ti atongoro azi pepe ngangu ti lo na ndo azo. Na mbeni lege so agboto lê, mbeni buku (Great Cities of the Ancient World) atene so abungbi ti atongoro so azo ti Babylone akangbi yâ ni “agbian” ngbele ndo ti ala, “na salango si bibe ni kue [ti gingo nda ti atongoro] aga ye ti buba.” Ye oko, gingo nda ti atongoro angbâ lakue ti maï, na ambeti-sango mingi asala si atene ti horoscope (fango aye so ayeke si ande) ayeke ndulu na gbele azo so adiko ni.
25 Ye wa asala si azo, so mingi ti ala ahinga ndo mingi, agi nda ti atongoro wala amä na bê na atene so ayeke na lege ni pepe? The World Book Encyclopedia atene: “Atene ti mabe so aga na lege ti mbito ayeke ngbâ peut-être na yâ fini na ngoi kue so azo ayeke sala mbito ti mba na ala hinga nzoni pepe ye so ayeke si kekereke.” Mbito na hingango ye nzoni pepe alingbi ti gue na azo mingi ti mä na bê na ambeni tene. Ye oko, aChrétien akpe atene ti mabe so aga na lege ti mbito. Ala sala mbito ti zo pepe, Jéhovah ayeke zo so amu maboko na ala. (Psaume 6:5-11 [6:4-10, NW]) Na ala hinga nzoni ye so ayeke si kekereke; ala hinga so Jéhovah afa na gigi aye so lo leke ti sala na kite ayeke na bê ti ala pepe so “wango tene ti L’Eternel angbâ lakue.” (Psaume 33:11) Salango si fini ti e ague oko na wango ti Jéhovah aga na mbeni gigi ti kekereke so ayeke na ngia nga aninga.
26. Tongana nyen ‘tene ti awandara’ ayeke “senge senge”?
26 Na yâ angu so ahon, ambeni zo atara ti hinga ye so ayeke si kekereke na lege ti “senda-ye.” Même mbeni mandango mbeti ayeke dä so a di iri futurologie (wala gingo nda ti ye so afa kozoni aye so ayeke si ande). Na tapande, na ngu 1972 mbeni bungbi ti awandara na awadengo buze so a hinga ni na iri ti Club de Rome, afa kozoni so na ngu 1992 fade tanga ti lor, mercure, zinc, na pétrole ti sese kue ayeke hunzi. Biani, sese ahon na yâ akota kpale ngbele ye na ngu 1972, me fango tene so ayeke na lege ni oko pepe. Sese angbâ ti duti na lor, mercure, zinc, na pétrole. Biani, zo asala si lo mveni lo nze na gingo ti fa kozoni ye so ayeke si kekereke, me a lingbi lakue ti zia bê pepe na atene ti lo so lo fa kozoni. Tâ tene, ‘bibe ti awandara ayeke senge senge’!—1 aCorinthien 3:20.
Nda ti Babylone ti Kota Ayeke Ga
27. Lawa nga na lege wa Babylone ti Kota atï tongana Babylone na ngu 539 K.N.E.?
27 Alege ti vorongo ti laso akiri amaï mingi akota tene ti mabe ti Babylone ti giriri. Tongaso, a di mbilimbili iri ti bungbi ti alege ti vorongo ti wataka ti sese kue Babylone ti Kota. (Apocalypse 17:5, NW) Kota bungbi ti lege ti vorongo ti ndo sese kue so atï awe legeoko tongana Babylone ti giriri na ngu 539 K.N.E. (Apocalypse 14:8; 18:2) Na ngu 1919 tanga ti aita ti Christ asigigi na gbe ti ngba ti yingo na ayengi ngangu ti Chrétienté, kota mbage ti Babylone ti Kota. Ngbele ye kâ, Chrétienté aglisa kota ngangu ti lo na yâ akodoro mingi so lo yeke na ngangu na yâ ni kozoni.
28. Babylone ti Kota apika kate tongana nyen, me ye nyen ayeke ku lo?
28 Ye oko, tingo so ayeke la ni gi mbeni ye so aga kozo na kota futingo ti lege ti vorongo ti wataka. A yeke nzoni ti ba so prophétie ti Apocalypse ti futingo ti Babylone ti Kota adabe e na atene ti prophétie so a fa pekoni na Esaïe 47:8, 9. Legeoko tongana Babylone, Babylone ti Kota ti laso atene: ‘Mbi yeke gbia-wali, mbi yeke womua pepe, fade mbi wara vundu kete pepe.’ Me “na lâ oko fade sioye ti lo asi: kui, na vundu, na boma, na fade a zö lo na wâ; teti Seigneur Nzapa so afâ ngbanga na li ti lo ayeke ngangu.” Tongaso, atene ti prophétie so a sû na Esaïe chapitre 47 aduti tongana mbeni gbotongo mê teti azo so angbâ ti bungbi oko na lege ti vorongo ti wataka. Tongana ala ye ti kpe ti duti na yâ futingo ti lo, zia ala bata komandema so a sû na gbe ti yingo ti nzoni-kue: “I sigigi na kodoro so!”—Apocalypse 18:4, 7, 8.
[Akete tene na gbe ni]
a Ti wara anzene nzene tene na ndo maïngo ti akota tene ti mabe ti alege ti vorongo ti wataka, ba buku L’humanité à la recherche de Dieu, so Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., asala ni.
b Na Hébreu, “masia, molenge-wali ti Babylone” ayeke mbeni tene ti fä so andu Babylone wala awakodoro ti Babylone. Lo yeke “masia” teti so mbeni walombe afuti lo pepe ngbele ye na ngoi so lo ga mbeni ngangu ti komande sese kue.
c Awandara afa tene ti Hébreu so a kiri pekoni na “Mbi zia zo oko pepe,” tongana “mbeni tene so akpengba ngangu mingi” ti kiri pekoni na mbeni yanga nde. Traduction du monde nouveau azia tene “na nzobe” na nda ni ti fa bibe so fade a yeke zi lege na awande oko pepe ti ga ti sö Babylone. Mbeni ndokua ti aJuif (Jewish Publication Society) akiri pekoni tongaso: “Fade mbi . . . zia zo oko asala songo pepe.”
d Buku Nabonide na Belshatsar (Angl.), so Raymond Philip Dougherty asala ni, atene so atä so Mbeti ti Nabonide atene awalombe ti mungo Babylone alï “na bira pepe,” Xénophon, wasungo mbaï so ayeke Grec, afa so kota sango mênë alingbi ti duti dä la ni.
e Ambeni akiri na peko ti tene ti Hébreu “ala so aba nda ti ye ti ayayu” na “ala so akangbi yâ ti ayayu.” Ye so ayeke sala tene ti kangbingo yâ ti ayayu na ambage nde nde ti fa aye so ayeke si na yâ ngoi ti kekereke.
[Afoto na lembeti 111]
Fade a yeke bi na yâ pupu-sese kota nzala ti Babylone ti salango ngia
[Foto na lembeti 114]
Awagingo nda ti atongoro ti Babylone ayeke lingbi ande pepe ti fa kozoni tingo ti lo
[Foto na lembeti 116]
Calendrier ti gingo nda ti atongoro ti Babylone, ngu 1000 K.N.E.
[Afoto na lembeti 119]
Na yâ ngoi kete fade Babylone ti laso ayeke duti mbeni pepe