Chapitre Bale-oko na Miombe
“Ala yeke ti sese so pëpe”
1. (a) Kozoni na kuâ ti lo, Jésus atene nyen na yâ sambela teti adisciple ti lo? (b) Ngbanga ti nyen dutingo ‘mbage ti sese so pëpe’ ayeke kota ye mingi?
NA BÏ so aga kozoni si a fâ lo, Jésus asambela ndali ti adisciple ti lo. Na hingango so fade Satan ayeke sala ngangu mingi na ndo ala, Jésus atene na Babâ ti lo: “Mbi hunda Mo ti lungula ala na sese so pëpe, me ti bata ala si wato-sioni asala ye na ala pëpe. Ala yeke ti sese so pëpe, legeoko tongana Mbi yeke ti sese so pëpe.” ( Jean 17:15, 16). Ngbanga ti nyen dutingo nde na sese ayeke kota ye tongaso? Ngbanga ti so Satan ayeke mokonzi ti sese so. A-Chrétien aye pëpe ti ga mbage ti mbeni sese so ayeke na gbe ti ngangu ti lo.—Luc 4:5-8; Jean 14:30; 1 Jean 5:19.
2. Na alege wa Jésus ayeke lani mbage ti sese pëpe?
2 Jésus ayeke lani pëpe mbage ti sese. Me aye pëpe ti tene so ndoye ti ambeni zo amanke lo. Nde na so, lo sava azo ti kobela, lo zingo akuâ, na lo fa tënë ti Royaume ti Nzapa na azo. Lo mû même fini ti lo teti azo. Me lo ye lani pëpe abango ndo nga na akusala so ake Nzapa, ti azo so afa na gigi bibe ti sese ti Satan. Ni la, lo gboto mê ndali ti aye tongana anzara ti pitan, tombango gi peko ti mosoro na yâ fini, nga bê ti wara kota ndo (Matthieu 5:27, 28; 6:19-21; Luc 20:46, 47). Tongaso, a yeke pëpe ye ti dongo bê tongana Jésus akpe nga aye ti poroso ti sese ni. Atâa so lo yeke lani Juif, lo mû mbage pëpe na yâ ti apapa ti poroso so ayeke giriri na popo ti azo ti Rome na aJuif.
“Royaume ti Mbi ayeke ti sese so pëpe”
3. (a) Tënë wa amokonzi ti lege ti vorongo ti aJuif abi na li ti Jésus na gbele Pilate, na ngbanga ti nyen? (b) Ye nyen afa so Jésus abi bê oko pëpe ti ga mbeni gbia ge na sese?
3 Bâ ye so asi tongana amokonzi ti lege ti vorongo ti aJuif asala si a gbu Jésus, na a gue na lo na gouverneur Ponce Pilate, zo ti Rome. Ti tâ tënë ni, bê ti amokonzi ti lege ti vorongo so agi ala mingi teti Jésus afa ndendia ti ala na gigi. Ti pusu gouverneur ni ti sala mbeni ye na Jésus, ala bi tënë na li ti Jésus, ala tene: “E wara Zo so, Lo yeke fa lege ti kirikiri na mara ti e, Lo gbanzi azo ti futa lampo na César, na Lo tene, Ni mveni Ni yeke Christ, mbeni gbia.” (Luc 23:2). A yeke biani mvene, teti so ngu oko kozoni, tongana azo aye lani ti tene Jésus aga gbia, lo ke ( Jean 6:15). Lo hinga so lo yeke ga ande Gbia na yayu (Luc 19:11, 12). Nga, a yeke pëpe azo si ayeke zia lo na ndo mbata ti gbia, me Jéhovah.
4. Bibe ti Jésus na ndo futango lampo ayeke so wa?
4 Gi lango ota kozoni si a gbu Jésus, aFarizien atara ti pusu lo ti sala mbeni tënë so ayeke na lege ni pëpe na ndo futango lampo. Me lo tene: “I fa na Mbi denier oko [mbeni kete pata ti Rome]. Image na iri so ala sala na ndo ni ayeke ti zo nyen?” Tongana ala kiri tënë “a yeke ti César”, lo tene na ala: “Tongaso i mû na César ye so ayeke ti César, na i mû na Nzapa ye so ayeke ti Nzapa.”—Luc 20:20-25.
5. (a) Ye ti manda wa Jésus afa na adisciple ti lo na ngoi ti gbungo lo? (b) Jésus afa nda ti aye so lo sala tongana nyen? (c) Na nda ni a fâ ngbanga wa?
5 Biani, Jésus afa pëpe na azo ti ke yanga ti azo ti komande. Tongana aturugu na ambeni koli aga ti gbu Jésus, Pierre agboto épée, lo pika mbeni oko ti ala, na lo fâ mê ti lo oko. Me Jésus atene: “Kiri épée ti mo na yâ bozo ni; teti azo kue so akamata épée, fade ala kui na lege ti épée.” (Matthieu 26:51, 52). Na ndade ni, Jésus afa nda ti akusala ti lo na Pilate lo tënë: “Royaume ti Mbi ayeke ti sese so pëpe; tongana royaume ti Mbi ayeke ti sese so, ka azo ti Mbi asala bira si Mbi tï na tïtî aJuif pëpe.” ( Jean 18:36). Pilate ayeda so ‘tënë ayeke pëpe’ na li ti Jésus. Me teti lo woko na gbe ti ngangu so gbâ ti azo ni asala na ndo lo, Pilate azia si a fâ Jésus na ndo keke.—Luc 23:13-15; Jean 19:12-16.
Adisciple amû peko ti fango lege ti Jésus
6. Tongana nyen akozo Chrétien afa so ala kpe bibe ti sese me ala ndoye azo?
6 Tongaso, adisciple ti Jésus ahinga mbilimbili awe ye so dutingo pëpe mbage ti sese so aye ti tene. A ye ti tene ti kpe bibe nga na akusala ti sese, so ake Nzapa, na so andu nga asalango ngia ti ngangu na ti pitan, so a yeke sala giriri na yâ ti akota ndo ti bango aye ti ngia, nga na athéâtre ti Rome. A yeke ndali ni si a tene adisciple ayeke azo so ake tanga ti azo kue. Ala ke amba ti ala oko pëpe. Me ala sala kusala ngangu ti mû maboko na ambeni zo ti wara ye ti nzoni na lege ti ye so Nzapa aleke teti salut.
7. (a) Teti so ala yeke lani pëpe mbage ti sese so, ye nyen asi na akozo disciple? (b) Ala bâ lani amokonzi ti poroso nga na futango lampo tongana nyen, na ngbanga ti nyen?
7 Akota zo ti ngorogbia asala ngangu na adisciple ti Jésus gi tongana ti so ala sala ngangu na lo giriri, na mingi ni ngbanga ti so a fa na akota zo so tâ tënë pëpe na ndo aye so asi. Ye oko, ndulu na ngu 56 N.E., bazengele Paul asû mbeti na aChrétien na Rome, lo wa ala ti ‘mä yanga ti azo so akomande ala; teti yanga-ti-komande kue ayeke na lege ti Nzapa.’ A ye pëpe ti tene so a yeke Jéhovah si aleke gere ti angorogbia ti sese, me lo zia lege na ala ti duti dä juska na ngoi so gi Royaume ti lo oko si ayeke komande sese kue. Na lege ni, Paul awa aChrétien ti yekia azo ti komande na ti futa lampo.—aRomain 13:1-7; Tite 3:1, 2.
8. (a) A lingbi aChrétien amä yanga ti azo ti komande juska na ndo wa? (b) Akozo Chrétien amû tapande ti Jésus tongana nyen?
8 Ye oko, katikati ayeke dä na yâ mango yanga ti amokonzi ti poroso, a yeke pëpe na yâ ti aye kue. Tongana mango tele ayeke pëpe na popo ti andia ti Jéhovah na andia ti azo, a lingbi ala so ayeke sala na Jéhovah abata andia ti Lo. Bâ ye so buku Maïngo ti salango ye ti azo: Mbeni mbaï ti dunia (Angl.) atene na ndo akozo Chrétien: “Achrétien ake lani ti mû mbage na ambeni kusala ti azo ti Rome. A-Chrétien abâ . . . ti ala salango kua ti turugu tongana dorongo mabe ti ala. Ala yeke sala pëpe mbeni kua ti poroso. Ala yeke voro togbia pëpe.” Tongana kota da-ngbanga ti aJuif ‘azingo ngangu’ na adisciple ti kaï fango tënë, ala kiri tënë: “A yeke ngbanga ti e ti mä Nzapa ahon ti mä azo.”—Kusala 5:27-29.
9. (a) Ngbanga ti nyen aChrétien na Jérusalem asala ye tongana ti so ala sala lani na ngu 66 N.E.? (b) Na lege wa ye so ala sala ayeke mbeni kpengba tapande?
9 Na ndo tënë ti apapa ti poroso nga na ti bira, adisciple aduti lani nde biani. Na ngu 66 N.E., aJuif so ayeke na Judée alondo ti ke yanga ti César. Aturugu ti Rome aga hio angoro Jérusalem. A-Chrétien so ayeke na yâ gbata ni asala nyen? Ala dabe na wango so Jésus amû ti kpe ti sigigi na gbata ni. Tongana aturugu ti Rome ni alondo ahon teti mbeni kete ngoi, aChrétien akpe na mbage ti Ngu ti Jourdain, ala gue na yâ ti ahoto ti Pella (Luc 21:20-24). Dutingo nde ti ala azia tapande teti aChrétien ti angoi so aga na peko.
A lingbi aChrétien aduti nde na lâ ti nda ni so
10. (a) Kusala wa aTémoin ti Jéhovah ayeke mû ngoi ti ala kue ti sala ni, na ngbanga ti nyen? (b) Ala duti nde na ye wa?
10 Aye so asi na yâ mbaï afa so mbeni bungbi ti azo, na lâ ti nda ni so, angbâ lakue ti duti nde, legeoko tongana akozo Chrétien? Biani, aTémoin ti Jéhovah ayeke sala ni. Na angoi so kue, ala ngbâ lakue ti fa so gi Royaume ti Nzapa oko si alingbi ti ga na siriri so aninga, maïngo ti aye, nga ngia na azo so andoye mbilimbili (Matthieu 24:14). Me na ndo tënë ti apapa so ayeke na popo ti amara, ala duti nde na ni biani.
11. (a) Kangbi wa ayeke na popo ti dutingo nde ti aTémoin ti Jéhovah na akusala ti bungbi ti amokonzi ti lege ti vorongo? (b) Tongana ambeni zo asala aye so andu poroso, bibe ti aTémoin ti Jéhovah na ndo ni ayeke so wa?
11 Nde mingi na ala, bungbi ti amokonzi ti alege ti vorongo ti sese so abi tele mingi na yâ atënë ti poroso. Na yâ ti ambeni kodoro, ala mû mbage ngangu mingi ti dë gaba teti ala so asala amandako ti poroso, wala ti ke ala. Ambeni na popo ti amokonzi ti vorongo so ayeke même na kota place ti kua so andu poroso. Ambeni asala ngangu na ndo ti azo ti poroso ti bâ na nzoni lê ambeni pialo so bungbi ti amokonzi ti lege ti vorongo ni ayeda na ni. Me, aTémoin ti Jéhovah ayeke mû mbage pëpe na yâ ti poroso. Ala yeke kanga nga lege na azo pëpe ti lï na yâ mbeni kama-poroso, ti gi ti wara akua ti poroso, wala ti sala vote na ngoi ti amandako ti poroso. Jésus atene so adisciple ti lo ayeke pëpe mbage ti sese so, tongaso aTémoin ti Jéhovah ayeke mû mbage pëpe na aye ti poroso.
12. Ye nyen asi ndali ti so alege ti vorongo ti sese so aduti nde pëpe?
12 Tongana ti so Jésus atene giriri, fani mingi amara ague ti sala bira. Même akete bungbi nde nde na yâ mara oko ayeke tiri na popo ti ala (Matthieu 24:3, 6, 7). A lingbi ti tene so amokonzi ti lege ti vorongo amû maboko lakue na mbeni mara wala kete bungbi oko ti ke ambeni nde, na wango adisciple ti ala ti sala legeoko tongaso. Ye ti pekoni ayeke nyen? Azo so ayeke na yâ ti lege ti vorongo oko ayeke fâ tele na popo ti ala, gi ndali ti so kodoro wala kete mara ti ala ayeke nde. Ye so ague nde na ye so bê ti Nzapa aye.—1 Jean 3:10-12; 4:8, 20.
13. Aye afa nyen na ndo dutingo nde ti aTémoin ti Jéhovah?
13 Ye oko, aTémoin ti Jéhovah aduti nde biani na yâ ti atiri kue. Tour ti Ba Ndo ti lango oko ti nze ti novembre ngu 1939 (na Anglais) atene: “Ala kue so amû mbage ti Seigneur ayeke duti ande nde na amara so ayeke sala bira.” Na yâ ti amara kue, nga na yâ ti aye kue so asi, aTémoin ti Jéhovah angbâ lakue ti bata lutingo ti ala so. Ala yeke zia lege pëpe na aporoso ti sese, so ayeke kangbi popo ti azo, nga na abira, ti buba yâ ti songo ti ala ti aita na ndo sese kue. Ala “pika épée ti ala si a ga soc, na likongo ti ala si a ga zeme ti fâ tikeke”. Teti ala duti biani nde, ala yeke manda bira mbeni pëpe.—Esaïe 2:3, 4; 2 aCorinthien 10:3, 4.
14. Teti so ala ngbâ lakue ti duti nde na sese so, ye nyen asi na aTémoin ti Jéhovah?
14 Mbeni oko ti aye so aga na peko ti dutingo ti ala nde ayeke so wa? Jésus atene: “Teti i yeke ti sese so pëpe, . . . tongaso sese so ake i.” ( Jean 15:19). A bi aTémoin ti Jéhovah mingi na da ti kanga ndali ti so ala yeke awakua ti Nzapa. A sala sana na ambeni, a fâ même ambeni, gi tongana ti so asi na aChrétien ti kozo siècle. A yeke tongaso ngbanga ti so Satan, “nzapa ti sese so”, ake awakua ti Jéhovah, so ayeke pëpe mbage ti sese ni.—2 aCorinthien 4:4; Apocalypse 12:12.
15. (a) Amara kue ayeke tambela ti gue na ndo wa? (b) Ngbanga ti nyen dutingo nde na sese ayeke mbeni kota tënë?
15 Awakua ti Jéhovah ayeke na ngia so ala yeke pëpe mbage ti sese so, teti amara ti sese ni kue ayeke tambela ti gue na hunzingo ti ala biaku, na Har–Maguédôn (Daniel 2:44; Apocalypse 16:14, 16; 19:11-21). Fade e kpe ti tene ye tongaso asi na e, teti e ye ti duti nde na sese. Tongana mbeni bungbi ti azo so ayeke beoko na ndo sese kue, e yeke be-biani na Royaume ti yayu ti Nzapa. Tâ tënë, na dutingo pëpe mbage ti sese so, azo ayeke he e na ngia, na ala yeke sala ngangu na e. Me na yâ ngoi kete, fade ye so ayeke kaï ande biaku, teti fade a yeke futi teti lakue lakue sioni sese ti fadeso, so ayeke na gbe ti Satan. Na mbeni mbage nde, ala so ayeke sala na Jéhovah ayeke ngbâ ande na fini teti lakue lakue na yâ fini sese ti lo ti mbilimbili, na gbe ti Royaume ti lo.—2 Pierre 3:10-13; 1 Jean 2:15-17.
Lisoro ti dango bê
• Na lege wa Jésus afa lani ye so dutingo “ti sese so pëpe” aye ti tene biani?
• Bango ndo ti akozo Chrétien ayeke lani so wa na mbage ti (a) bibe ti sese, (b) azo ti komande, na (c) futango lampo?
• Laso, na alege wa aTémoin ti Jéhovah afa na gigi so ala duti nde biani tongana aChrétien?
[Foto na lembeti 165]
Jésus afa so lo na adisciple ti lo ayeke “ti sese so pëpe”