Manda Ye na Lege ti Nicodème
“TONGANA mbeni zo aye ti ga na peko ti mbi, zia lo ke tele ti lo mveni na lo yô keke ti pasi ti lo lâ na lâ na lo mû peko ti mbi lakue.” (Luc 9:23, NW) Awagingo susu so ayeke na be-ti-molenge, nga na mbeni zo ti kamata lampo, so azo ake ala mingi, aduti lani ndulu ti yeda na tisango ndo so. Ala zia lani ye kue ti mû peko ti Jésus.—Matthieu 4:18-22; Luc 5:27, 28.
A ngbâ lakue ti mä tisango ndo ti Jésus so laso, na azo mingi ayeda na ni. Ye oko, ambeni zo so ayeke wara ngia na mandango Bible na aTémoin ti Jéhovah ayeke ndulu pëpe ti ‘ke tele ti ala na ti yô keke ti pasi ti ala.’ Ala yeke ndulu pëpe ti yeda na kungba nga na matabisi ti duti adisciple ti Jésus.
Ngbanga ti nyen ambeni zo ayeke kpe ti yeda na tisango ndo ti Jésus na ti mû tele ti ala mveni na Jéhovah Nzapa? Tâ tënë, a yeke hunda ngoi mingi na azo so a bata ala pëpe na yâ lege ti vorongo gi Nzapa oko ti aChrétien na ti aJuif, ti hinga biani so mbeni Wasalango ye ti ngangu ahon kue ayeke dä biani. Ye oko, même na pekoni so ala hinga na bê kue so Nzapa ayeke dä biani, ambeni agi a-raison ti kpe ti tambela na senda ti Jésus. Ala lingbi peut-être ti duti na mbito ti ye so asewa na akamarade ti ala ayeke tene ande tongana ala ga aTémoin ti Jéhovah. Ambeni nde so aglisa so e yeke na yâ mbeni ngoi so a lingbi zo asala ye hio ague ti tomba peko ti warango iri na mosoro. (Matthieu 24:36-42; 1 Timothée 6:9, 10) Atâa ye ni ayeke tongana nyen, ti ala so angbâ lakue ti pusu na peko desizion ti ala ti duti adisciple ti Jésus, mbeni ye ti manda ayeke dä na ndo tondo ti Nicodème, mbeni mokonzi so ayeke Juif nga zo ti mosoro na ngoi ti Jésus.
Lo Wara Deba Nzoni na yâ Apendere Lege So A Zi na Lo
Gi ndulu na anze omene na pekoni so si Jésus ato nda ti kusala ti lo na sese, Nicodème ahinga so Jésus ayeke “mbeni wafango ye so alondo na Nzapa.” Teti so amiracle so Jésus asala na Jérusalem ade ti ninga mingi pëpe na lâ ti Pâque ti ngu 30 N.E., apika bê ti lo, Nicodème aga na bï ti fa mabe ti lo na yâ Jésus na ti manda ye mingi ahon na ndo wafango ye so. Tongaso, Jésus atene na Nicodème mbeni tâ tënë so alï mingi na ndo nene ti tene “a kiri a dü zo mbeni” si zo ni alï na yâ Royaume ti Nzapa. Na ngoi ni so, Jésus atene nga: “Nzapa andoye sese so mingi, lo mû Molenge ti lo ngengele oko, si azo kue so afa na gigi mabe na lo a lingbi ti futi ala pëpe, me ala yeke na fini ti lakue lakue.”—Jean 3:1-16, NW.
So tâ pendere beku si a yeke na gbele Nicodème! Lo lingbi ti ga mbeni zo so ayeke ndulu mingi na Jésus, so alingbi ti duti témoin ti ambage nde nde ti fini ti Jésus na ndo sese. Teti lo yeke mbeni mokonzi ti aJuif na mbeni wafango ye na Israël, Nicodème ayeke na mbeni nzoni hingango ye ti Tënë ti Nzapa. Lo yeke nga na ngangu ti hingango nda ti ye so alï mingi, tongana ti so a lingbi ti bâ ni na lege so lo hinga Jésus tongana mbeni wafango ye so alondo na Nzapa. Nicodème ayeke bi bê na aye ti yingo, na lo yeke na mbeni mara ti tâ be-ti-molenge so ayeke nde mingi. Bâ tongana nyen a lingbi ti duti ngangu mingi na mbeni zo so ayeke oko ti azo ti da-ngbanga ti kota ahon ti aJuif ti yeda na molenge ti mbeni senge zo ti kpakango keke, tongana zo so Nzapa atokua lo! Mara ti alengo tongaso ayeke ye ti ngele ngangu mingi teti zo so aye ti ga mbeni disciple ti Jésus.
A bâ so bingo bê ti Nicodème na ndo koli ti Nazareth so akiri na peko pëpe. Angu use na ndambo na pekoni, na Matanga ti Akpangba, Nicodème ague na mbeni bungbi ti Sanhédrin. Na ngoi ni so, Nicodème ayeke lakue mbeni “oko na popo ti ala.” Akota prêtre na aFarizien atokua aturugu ti gbu Jésus. Aturugu ni akiri na ala tene: “Mbeni zo asala tënë tongaso lâ oko pëpe.” A-Farizien ato nda ti kiri ala na peko: “I nga, i yeda na tënë ti handa ti Lo? Ambeni mokonzi wala aFarizien amä na bê na Lo? Me azo mingi so, so ahinga Ndia pëpe, zonga ayeke na li ti ala!” Nicodème alingbi mbeni pëpe ti duti kpô. Lo tene na kota go: “Ndia ti e afâ ngbanga na li ti zo kozoni si e mä tënë ti lo, na e hinga ye so lo sala?” Fadeso, amba ti lo aFarizien ni abi lê na ndo lo, ti kasa lo: “Mo yeke zo ti Galilée nga? Mo gi, mo bâ; prophète oko alondo na Galilée pëpe.”—Jean 7:1, 10, 32, 45-52.
Ndulu na anze omene na pekoni, na Lâ ti Pâque ti ngu 33 N.E., Nicodème abâ kuâ ti Jésus so a yeke lungula ni na ndo keke ti pasi ti zia ni na sese. Lo bungbi oko na Joseph ti Arimathée, mbeni oko ti azo ti Sanhédrin, ti leke kuâ ti Jésus teti lungo ni. Ti sala ni, Nicodème aga na “yambo ti myrrhe na aloès” so ane livre romaine 100, so alingbi na kilo 33. A yeke lani mbeni kota wungo ti nginza. A hunda nga na lo ti duti na bê so akpengba ti fa tele ti lo tongana ndeko ti “zo ti handa so,” tongana ti so afon lo Farizien ayeke hiri na Jésus. Tongana ala leke kuâ ti Jésus hio teti lungo ni, ala use kue azia Jésus na yâ mbeni fini dukua so ayo na ala mingi pëpe. Ye oko, même na ngoi ni so, a de ti fa pëpe Nicodème tongana mbeni disciple ti Jésus!—Jean 19:38-42; Matthieu 27:63; Marc 15:43.
Ndani So Lo Sala Ye Lani Pëpe
Jean afa pëpe na yâ tondo ti lo ngbanga ti nyen Nicodème ake ti “yô keke ti pasi ti lo,” na ti mû peko ti Jésus. Ye oko, lo fa ambeni tënë so alingbi ti fa ngbanga ti nyen Farizien so ake ti mû desizion.
Kozoni kue, Jean afa so mokonzi Juif so “aga na [Jésus] na bï.” (Jean 3:2, NW) Mbeni wagingo nda ti ye na ndo Bible afa tënë so: “Nicodème aga na bï, pëpe ngbanga ti so lo yeke na mbito, me ti kpe ti tene azo mingi afâ yâ ti lisoro ti lo na Jésus.” Ye oko, Jean asala tënë ti Nicodème tongana ‘lo so asi na Jésus giriri na bï ti fani oko ni’ gi na yâ ti oko tondo so na yâ ni lo sala tënë ti Joseph ti Arimathée tongana “disciple ti Jésus, me na lingo teti mbito ti aJuif asala lo.” (Jean 19:38, 39) Tongaso, peut-être Nicodème aga na Jésus na bï “teti mbito ti aJuif,” legeoko tongana ti so ambeni zo nde na ngoi ti lo asala lani mbito ti fa so mbeni ye ayeke dä na popo ti ala na Jésus.—Jean 7:13.
Mo yeke pusu na peko ngoi so a lingbi mo mû desizion ti ga mbeni oko ti adisciple ti Jésus ngbanga ti ye so azo ti sewa ti mo, akamarade ti mo, wala afon mo na ndo ti kusala alingbi ti tene? Mbeni mato ti Mbeti ti Nzapa atene: “Ti dö na gbele azo ayeke ye so azia son.” Tongana nyen mo lingbi ti hon ndo ti mbito so? Mato ni atene na pekoni: “Me fade a bata lo so azia bê ti lo na Jéhovah.” (aProverbe 29:25, NW) Ti kpengba mara ti mabe tongaso na yâ Jéhovah, a yeke nzoni mo bâ awe mo mveni tongana nyen si Nzapa amû maboko na mo tongana ye ahon ndo ti mo. Sambela Jéhovah, na hunda na lo ti mû na mo bê so akpengba ti mû même akete desizion so andu vorongo ti mo. Yeke yeke, fade mabe nga na ziango bê ti mo kue na Jéhovah ayeke kono juska ti sala si mo wara lege ti mû akota desizion so ague legeoko na ye so bê ti Nzapa aye.
Kusala ti Nicodème na yango iri so lo yeke na ni tongana mbeni oko ti bungbi ti azo so amû li ni, akanga peut-être nga lege na lo ti si na kpengba kapa ti kengo tele ti lo mveni. Na ngoi ni so, peut-être lo ngbâ lakue na kota nzala ti bata ndo ti lo tongana mbeni oko ti azo ti Sanhédrin. Mo ngbâ ti gi bê ti mo ti ga disciple ti Christ ngbanga ti so mo lingbi ti glisa ndo ti yango iri ti mo na popo ti azo, wala ti zia ambeni lege so alingbi ti gue na mo ti wara kota ndo na place ti kua? Ye oko pëpe na popo ti aye so alingbi na matabisi ti sala na Lo ti Kota Ahon Kue ti ndagigi, so ayeke ndulu ti mû na e aye so e hunda, tongana ague legeoko na ye so bê ti lo aye.—Psaume 10:17; 83:19 (83:18, NW); 145:18.
Mbeni nda ti tënë nde so a sala si Nicodème apusu desizion ti lo na peko andu peut-être amosoro ti lo. Teti lo yeke Farizien, peut-être ambeni mba ti lo “so andoye nginza” asala ngangu na ndo lo. (Luc 16:14) Na ngoi so lo vo yambo ti myrrhe na aloès so ngele ni ayeke kota mingi, afa polele so lo yeke na mosoro mingi. Ambeni zo laso angbâ lakue ti pusu na peko desizion ti yô akungba so a hunda na mbeni Chrétien ngbanga ti so ala yeke gi bê na ndo amosoro ti ala na lege ti mitele. Ye oko, Jésus awa adisciple ti lo: “I gi bê ti i pëpe, na i tene pëpe, Fade e te nyen? wala, Fade e nyon nyen? wala, Fade e yü bongo ti nyen? Teti . . . Babâ ti i na yayu ahinga i ye ye so kue. Tongaso, i ngbâ lakue ti gi royaume na mbilimbili ti lo kozoni, na fade a mû na i tanga ti ye so kue nga.”—Matthieu 6:25-33, NW.
Lo Manke Aye Mingi
Mbeni ye so agboto lê ayeke ti so tondo ti Nicodème, so a wara ni gi na yâ ti Évangile ti Jean, afa pëpe wala lo ga na nda ni disciple ti Jésus wala pëpe. Na lege ti mbeni tënë ti akotara, Nicodème amû mbage ti Jésus, lo wara batême, aJuif ato nda ti sala ngangu na lo, a zi lo na kua, nga na nda ni, a tomba lo na Jérusalem. Atâa ye ni ayeke lani tongana nyen, mbeni tâ tënë ayeke dä: Lo manke aye mingi na pusungo na peko desizion ti lo na ngoi so Jésus ade na sese.
Tongana Nicodème ato nda ni ti mû peko ti Jésus na ngoi so lo tingbi na Seigneur ti fani oko, ka lo lingbi fade ti ga mbeni disciple so ayeke ndulu mingi na Jésus. Na hingango ye ti lo, gbungo nda ti ye ti lo, be-ti-molenge ti lo, na bingo bê na aye ti yingo so atia lo, Nicodème alingbi fade ti ga mbeni disciple so ayeke nde. Biani, lo lingbi fade ti mä atënë ti dongo bê so alondo na Kota Wafango ye, ti manda akpengba-tene na lege ti atoli ti Jésus, ti bâ na lê ti lo aye ti kpene na ti dongo bê so Jésus asala, na ti wara ngangu na lege ti andangba tënë ti Jésus na abazengele ti lo. Me lo manke aye so kue.
Mungo desizion pëpe ti Nicodème asala si lo manke aye mingi. Na popo ni, a yeke wara tisango ndo na wâ ti Jésus so: “I ga na mbi, i kue so i sala kusala na vundu na i yeke na kungba so ane, na fade mbi mû na i lege ti hu tele. I kamata joug ti mbi na ndo ti i na i manda tënë ti mbi, teti mbi yeke sala ye na ngangu pëpe na mbi yeke na be-ti-molenge, na fade i wara lege ti hu âme ti i. Teti joug ti mbi ayeke ngangu pëpe na kungba ti mbi ane pëpe.” (Matthieu 11:28-30, NW) Nicodème amanke lani matabisi ti wara hungo tele so na mbage ti Jésus lo mveni!
Ti Mo Ayeke Tongana Nyen?
Ngbele ye na ngu 1914, Jésus Christ ayeke na yayu tongana Gbia ti Royaume ti Nzapa. Na fango kozoni tënë ti ye so ayeke si ande na lâ ti singo ti lo, lo tene na popo ti atënë mingi: “Fade a fa nzo tënë ti royaume so na sese kue so azo ayeke dä, tongana tënë ti témoin na amara kue; na pekoni, fade nda ni aga.” (Matthieu 24:14, NW) Kozoni si nda ni aga, a lingbi a sala kusala ti fango tënë so na ndo sese kue. Jésus awara ngia ti bâ azo so ayeke mbilimbili-kue pëpe na mungo mbage ti ala na kusala so. Mo kue mo lingbi ti mû mbage na kusala so.
Nicodème ayeda so Jésus alondo na Nzapa. (Jean 3:2) Na mandango Bible, peut-être mo si nga na oko tënë so. Peut-être mo gbian awe aye na yâ fini ti mo ti lingbi na andia ti Bible. Peut-être mo yeke gue même na abungbi ti aTémoin ti Jéhovah ti wara hingango ye mingi ahon na ndo Bible. A lingbi ti gonda mo teti angangu so mo sala awe. Ye oko, a hunda lani na Nicodème ti sala ye mingi ahon gi ti yekia Jésus tongana zo so Nzapa atokua lo. A hunda lani lo ti ‘ke tele ti lo mveni na ti yô keke ti pasi ti lo lâ na lâ na ti mû peko ti Jésus lakue.’—Luc 9:23, NW.
Bâ na nene ni tënë so bazengele Paul atene na e. Lo sû na mbeti: “Na salango kusala legeoko na lo, e nga e hunda na i mingi ti yeda pëpe na nzobe ti Nzapa so e lingbi na ni pëpe, si na pekoni i glisa nda ni. Teti lo tene: ‘Na yâ ngoi so alingbi mbi mä mo, nga na yâ lâ ti salut mbi mû maboko na mo.’ Bâ! Fadeso a yeke mbilimbili ngoi so alingbi. Bâ! Fadeso a yeke lâ ti salut.”—2 aCorinthien 6:1, 2, NW.
Laso ayeke ngoi ti lë mabe so ayeke pusu mo ti sala ye. Ti sala tongaso, gbu li na ndo aye so mo yeke manda na yâ Bible. Sambela Jéhovah, na hunda na lo mungo maboko ti fa na gigi mara ti mabe tongaso. Na ngoi so mo yeke bâ na yâ fini ti mo mungo maboko so lo ga na ni na mo, bê ti kiri singila nga na ndoye ti mo teti lo ayeke pusu ande mo ti ‘ke tele ti mo mveni na ti yô keke ti pasi ti mo lâ na lâ na ti mû peko ti Jésus Christ lakue.’ Mo yeke sala ni ande fade fadeso?
[Foto na lembeti 9]
Kozoni kue, Nicodème agbu koko ti Jésus na bê so akpengba
[Foto na lembeti 9]
Atâa na gbele kengo ndo, Nicodème amû maboko ti tene a leke kuâ ti Jésus teti lungo ni
[Foto na lembeti 10]
Mandango ye mo mveni na sambela alingbi ti mû ngangu na mo ti sala ye
[Foto na lembeti 10]
Fade mo yeke yeda na matabisi ti sala kusala na gbe ti komandema ti Jésus Christ