Mû tapande ti Nzapa ti tâ tënë
“I sala legeoko tongana Nzapa asala, tongana amolenge so Lo ndoye i mingi.”—AEPHÉSIEN 5:1.
‘TÂ TËNË ayeke nyen?’ (Jean 18:38). So ayeke mbeni tënë so Pilate ahunda lani na bê ti kite a sala fadeso angu 2 000 tongaso awe. Hundango tënë ti lo so aye ti tene so tâ tënë ayeke mbeni ye so atâa zo atomba peko ni tongana nyen, lo yeke si dä oko pëpe. Mingi ti azo laso ayeke yeda na tënë so. A yeke dë kite na tâ tënë ni mveni. Peut-être mo mä awe ambeni zo na tenengo so zo oko oko ayeke na tâ tënë ti lo, wala so lege ti tâ tënë ayeke gi oko pëpe, wala so tâ tënë ayeke gbian gi gbiango. Mara ti atënë tongaso aluti nzoni pëpe. Tâ nda ti ye so apusu azo ti gi nda ti ye na ti fa ye ayeke ti manda ye na ndo atâ ye so asi, so ti tene ti manda tâ tënë na ndo aye so angoro e. Tâ tënë ayeke pëpe mbeni ye so zo oko oko ayeke fa ni alingbi na bango ndo ti lo. Na tapande, na popo ti aye use so e yeke fa ge, gi mbeni oko si ayeke tâ tënë: âme ayeke kui wala ayeke kui pëpe; Satan ayeke dä wala lo yeke dä pëpe; nda ni so a leke fini ayeke dä wala ayeke dä pëpe. Na yâ aye oko oko kue so, tâ tënë ni ayeke gi oko, na mbeni so ayeke wataka. Ala use kue alingbi ti duti tâ tënë pëpe.
2 Na yâ ti article so ahon, e manda so Jéhovah ayeke Nzapa ti tâ tënë. Lo hinga tâ tënë na yâ aye kue. Nga nde mingi na wato ti lo, wahanda Satan Zabolo, Jéhovah ayeke tënë ti lo gi tâ tënë. Na ndo ni, Jéhovah ayeke fa na bê kue tâ tënë na ambeni zo. Bazengele Paul awa aita ti lo Chrétien tongaso: “I sala legeoko tongana Nzapa asala, tongana amolenge so Lo ndoye i mingi.” (aEphésien 5:1). Teti so e yeke aTémoin ti Jéhovah, tongana nyen e lingbi ti mû tapande ti lo na tenengo tâ tënë nga na salango ye alingbi na ni na yâ fini ti e? Ngbanga ti nyen a yeke tâ kota ye mingi ti sala tongaso? Na ye nyen adë bê ti e so biani Jéhovah ayeke yeda na ala so agi lakue ti tene gi tâ tënë? Zia e bâ ni.
3 E yeke na mbeni ngoi so mvene ti alege ti vorongo Nzapa ahon ndo ni. Tongana ti so bazengele Paul afa ni na gbe ti yingo ti Nzapa, azo mingi na “lâ ti nda ni” so aye ti fa na gigi so ala yeke azo ti batango tënë ti Nzapa, me biani ala ke ngangu ni awe. Ambeni ayeke sala bira na tâ tënë ni, na “bibe ti ala afuti” kue awe. Nga, “azo ti sioni na azo ti handa azo aga sioni ahon, ala yeke handa azo, na azo ahanda ala.” Atâa so mara ti azo tongaso ayeke manda ye lakue, ala lingbi lâ oko pëpe ti “hinga tene-biani mbilimbili”.—2 Timothée 3:1, 5, 7, 8, 13.
4 Yingo ti Nzapa apusu nga bazengele Pierre ti sû mbeti na ndo lâ ti nda ni. Tongana ti so lo fa tënë ni kozo awe, azo ake gi tâ tënë ni pëpe, me nga ala he na ngia Tënë ti Nzapa ni na ala so ayeke fa tâ tënë ti yâ ni. Ye oko, ‘na mbana ti bê ti ala mveni’, awahengo ndo so agirisa so azo ti ngoi ti Noé awara lani futingo na lege ti ngu, na ye so aduti fä ti mbeni lâ ti ngbanga so ayeke ga ande. Bibe ti ala ti mä na bê gi na ye so ala ye ti mä na bê dä ayeke duti ande kpale teti ala tongana, na ngoi so Lo soro, Nzapa ayeke ga ti futi azo so ake lo.—2 Pierre 3:3-7, Fini Mbuki, 2001.
Awakua ti Jéhovah ahinga tâ tënë
5 Tongana lo yeke fa peko ti mbeni ye so asi na “lâ ti nda ni”, prophète Daniel asala tënë kozoni awe ti mbeni ye so ayeke nde mingi, na so ayeke bâ gigi na popo ti azo ti Nzapa: a yeke zingongo ti tâ tënë so andu vorongo Nzapa. Lo sû na mbeti: “Fade azo mingi akpe na ndo nde nde, na ndara awu mingi.” (Daniel 12:4). Awakua ti Jéhovah azia pëpe si li ti ala ague kirikiri wala lê ti ala akanga na lege ti kusala ti kota Wahanda. Na kpengo na yâ alembeti nde nde ti Bible, ala wara tâ hingango ye na nda ni. Na kozo siècle, Jésus afa tâ tënë na adisciple ti lo. Lo “zingo bibe ti ala si ala lingbi hinga nda ti tënë ti Mbeti ti Nzapa”. (Luc 24:45). Na ngoi ti e, Jéhovah asala ye legeoko tongaso nga. Na lege ti Tënë ti lo, ti yingo ti lo, nga na ti bungbi ti lo, lo mû lege na azo kutu mingi na ndo sese ti gbu nda ti ye so lo hinga ni awe: tâ tënë.
6 Teti so e yeke azo ti Nzapa, e gbu nda ti aye mingi so e lingbi fade pëpe ti hinga ni na ambeni lege nde. E hinga akiringo tënë na ahundango tënë so awandara ti sese so atiri gbä teti angu mingi ti wara ni. Na tapande, e hinga ngbanga ti nyen azo ayeke bâ pasi, ala yeke kui, na ala lingbi pëpe ti ga na siriri na ndo sese nga ti sala si azo kue abungbi oko. A mû nga na e matabisi ti hinga ye na ndo aye so a yeke ku e kekereke: Royaume ti Nzapa, mbeni sese so aga paradis, nga fini ti lakue lakue tongana azo so ayeke mbilimbili-kue. E wara lege ti hinga Jéhovah, Lo Ti Nduzu Ahon Kue. E manda ye na ndo anzoni lengo so lo yeke na ni, nga ye so a hunda na e ti sala ti wara deba nzoni ti lo. So e hinga tâ tënë amû lege na e ti hinga ye so ayeke mvene. Salango ye alingbi na tâ tënë ayeke bata e si e tomba peko ti aye senge senge pëpe, ayeke mû lege na e ti wara ye ti nzoni na yâ fini ti e, na nga ayeke mû na e mbeni pendere beku teti kekereke.
7 Mo gbu nda ti tâ tënë ti Bible? Tongana a yeke ni la, mo wara mbeni kota deba nzoni. Tongana mbeni zo asû mbeni buku, mingi ni lo yeke leke ni ti gboto lê ti mbeni bungbi ti azo tongaso. A sala ambeni buku teti ala so amanda mbeti ague ayo; a sala ambeni teti amolenge, na a sala nga ambeni teti ala so ahinga tënë nzoni mingi na ndo ye so abuku ni ayeke sala tënë dä. Atâa so a yeke ngangu pëpe na azo kue ti wara Bible, a sala ni ti tene mbeni bungbi ti azo mbilimbili si agbu nda ni na ayekia ni. Jéhovah asala ni teti azo ti sese so ayeke na tâ be-ti-molenge. Mara ti azo tongaso alingbi ti gbu nda ti Bible, atâa fango ye so ala wara, ngobo ti salango ye ti ala, dutingo ti ala na popo ti azo, wala mara ti ala (1 Timothée 2:3, 4). Na mbeni mbage, a mû pëpe matabisi ti gbungo nda ti tâ tënë ti Bible na ala so aye ni pëpe, atâa hingango ye ti ala wala mbeti so ala manda. Azo ti fandara na ti baba alingbi pëpe ti gbu nda ti atâ tënë ti Mbeti ti Nzapa (Matthieu 13:11-15; Luc 10:21; Kusala 13:48). Gi Nzapa oko si alingbi ti sigigi na mara ti buku tongaso.
Awakua ti Jéhovah ayeke tënë gi tâ tënë
8 Legeoko na Jéhovah, aTémoin ti Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë. Jésus Christ, kota Témoin na popo ti aTémoin ti Jéhovah kue ti ndagigi, azi nda ti tâ tënë ni na lege ti aye so lo fa, nga na yâ lege so lo duti na fini na lo wara na kuâ. Lo gbu koko ti tâ tënë so andu tënë ti Jéhovah na azendo ti Lo. Ni la, Jésus ayeke gi tâ tënë ni mveni, tongana ti so lo mveni atene.—Jean 14:6; Apocalypse 3:14; 19:10.
9 Jésus “[a]si na grâce na tene-biani” giriri, na “tënë ti handa ayeke na yanga ti Lo pëpe.” (Jean 1:14; Esaïe 53:9). Atâ Chrétien ayeke mû tapande so Jésus azia na tenengo gi tâ tënë na amba ti ala. Paul amû wango so na aita ti lo na yâ vorongo: “I zia mvene, i kue i sala tene-biani na azo so ayeke ndulu na i; teti e oko oko kue ayeke amembre ti ambeni.” (aEphésien 4:25). Kozo na ni, prophète Zacharie asû na mbeti: “I sala tene-biani na zo so ayeke ndulu na i.” (Zacharie 8:16). Atâ Chrétien ayeke tene gi tâ tënë ngbanga ti so ala ye ti nzere na Nzapa. Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë, na lo hinga ye ti sioni so alingbi ti si tongana a sala ye na wataka. Ni la, lo yeke ku tâ na lege ni na mbage ti awakua ti lo ti tene gi tâ tënë.
10 Ti azo mingi, ti tene mvene ayeke mbeni nzoni lege ti wara ambeni ye teti ala mveni. Azo ayeke dü mvene ti kpe ti tene a se ala, ti wara ye ti nzoni na mbeni lege, wala ti tene azo agonda ala. Ye oko, tenengo mvene ayeke mbeni ye so ayeke sioni. Na ndo ni, Nzapa ayeke yeda pëpe na mbeni wamvene (Apocalypse 21:8, 27; 22:15). Tongana a hinga e tongana azo ti tenengo tâ tënë, amba ti e ayeke duti ndulu ti mä na bê na tënë so e yeke tene; ala yeke zia bê ti ala na e. Ye oko, tongana e tene même gi mbeni mvene oko, amba ti e alingbi ti duti na kite na ndo tâ tënë ti aye so kue e yeke tene ande na pekoni. Mbeni mato ti Afrika atene: “Mvene oko alingbi ti buba atâ tënë saki mingi.” Mbeni mato ni nde atene nga: “Fade a yeke mä tënë ti zo ti mvene pëpe, atâa même lo tene tâ tënë.”
11 Ti duti zo ti tenengo tâ tënë andu ye mingi ahon gi senge tenengo tâ tënë ni na yanga. A ndu salango ye ti zo ni kue na yâ fini. Salango tongaso ayeke fa mara ti zo wa e yeke. E yeke fa tâ tënë na azo gi pëpe na lege ti ye so e yeke tene, me nga na lege ti ye so e yeke sala. Bazengele Paul ahunda: “Mo so mo fa ye na mbeni zo, mo fa ye na mo mveni pëpe? Mo so mo fa tënë, mo tene, A lingbi zo asala nzi pëpe, mo sala nzi? Mo so mo tene, A lingbi zo asala lango-sioni pëpe, mo sala lango-sioni?” (aRomain 2:21, 22). Tongana e ye ti fa tâ tënë na azo, a lingbi e duti azo so ayeke tene tâ tënë na yâ aye ti e kue. Tongana a hinga e tongana azo ti tenengo tâ tënë, ye so ayeke sala ande ngangu mingi na ndo lege so azo ayeke sala ye na gbele ye so e yeke fa na ala.
12 Amaseka so ayeke na popo ti awakua ti Jéhovah ahinga nga nene ti tene gi tâ tënë. Na yâ mbeni devoir so a mû na lo na ekole, Jenny so na ngoi ni lani ayeke na ngu 13, asû na mbeti: “Ti tene gi tâ tënë ayeke mbeni ye so mbi bâ na nene ni mingi. Mawa ni ayeke so azo mingi pëpe si ayeke sala ye na lege ti tâ tënë laso. Mbi mû zendo so fade mbi yeke sala ye lakue gi na lege ti tâ tënë na yâ fini ti mbi. Fade mbi yeke sala ye nga gi na lege ti tâ tënë même tongana tenengo tâ tënë ni ayeke ga na ye ti nzoni fade fade na mbi wala na akamarade ti mbi pëpe. Mbi yeke sala kue ti tene akamarade ti mbi aduti gi azo so ayeke tene tâ tënë na so salango ye ti ala ayeke na lege ni.”
13 Na salango tënë na ndo devoir so Jenny asala na ekole, wafango mbeti na lo atene na lo: “Tâ kete mo so si mo maï mara ti ngangu lege ti salango ye nzoni tongaso? Mbi hinga so fade mo yeke sala ye ande alingbi na lege ti mo so, ngbanga ti so ye ti yengi mo ayeke pëpe.” Nyen si amû lege lani na kete molenge-wali so ti duti na mara ti ngangu ti salango ye tongaso? Na tongo nda ti devoir ti lo so lo sû, Jenny atene so a yeke lege ti vorongo ti lo si “amû akpengba-ndia so ayeke fa lege na fini ti [lo].” Angu mbasambala ahon awe ngbele ye na lâ ni so Jenny asû devoir ti lo ti ekole so. Tongana ti so zo so afa mbeti na lo atene, Jenny ayeke lakue mbeni Témoin ti Jéhovah so angbâ ti bata mbeni nzoni lege ti tambela so ayeke tâ na nduzu mingi.
Awakua ti Jéhovah ayeke fa tâ tënë
14 E ke pëpe so ambeni zo nde na aTémoin ti Jéhovah alingbi ti tene tâ tënë na ti tara ti sala ye tâ na lege ni. Ye oko, teti e yeke awakua ti Nzapa, e yeke tâ na mbeni kota kungba so ayeke nde mingi: a yeke ti mû mbage ti ye so ayeke tâ tënë. A mû na e lege ti hinga atâ tënë so ayeke na yâ ti Bible; a yeke atâ tënë so alingbi ti gue na mbeni zo na fini ti lakue lakue. Ni la, a yeke kungba ti e ti fa hingango ye so na amba ti e. Jésus atene so “zo so a mû ye mingi na lo, fade a hunda ye mingi na tïtî lo”. (Luc 12:48). Biani, ‘a yeke hunda ye mingi na tïtî’ ala so a mû lege na ala ti wara hingango ye ti ngele ngangu ti Nzapa.
15 Ngia ayeke dä mingi tongana zo afa tâ tënë ti Bible na amba ti lo. Legeoko tongana adisciple ti Jésus ti kozo siècle, e yeke fa nzo tënë tongana mbeni tokua ti beku so ayeke mû wâ na bê; na e yeke fa ni na ala so ‘ngangu atia ala si bê ti ala awoko kue’ na so ayeke ‘tongana ataba so zo ti batango ala ayeke dä pëpe.’ Nga e yeke fa ni na ala so “tënë so ayingo sioni afa” avuko lê ti ala na asala si ala gue kirikiri (Matthieu 9:36, FM 01; 1 Timothée 4:1). Bazengele Jean asû na mbeti: “Tongana mbi mä tënë ti amolenge ti mbi so ayeke tambela na lege ti tene-biani, so amû ngia na mbi ahon mbeni ye kue.” (3 Jean 4). Be-biani so “amolenge” ti Jean (peut-être ala so lo ga na ala na yâ tâ tënë) afa na gigi amû ngia na lo mingi. A mû nga ngia na e mingi ti bâ azo so ayeke yeda na Tënë ti Nzapa na bê ti kiri singila.
16 Biani, a yeke azo kue pëpe si ayeke yeda ande na tâ tënë ni. Jésus afa lani tâ tënë na ndo Nzapa, même tongana azo abâ ni lani na nzoni lê pëpe. Na aJuif so ayeke awato ti lo, lo tene: “Teti nyen i mä na bê na Mbi pëpe? Zo so ayeke ti Nzapa amä tënë ti Nzapa. I mä tënë so pëpe, teti i yeke ti Nzapa pëpe.”—Jean 8:46, 47.
17 Legeoko tongana Jésus, e yeke gbanzi tele ti e pëpe ti fa tâ tënë ti ngele ngangu so andu Jéhovah. E hinga so a yeke ande azo kue pëpe si ayeke yeda na tënë so e yeke fa na ala, teti a yeke lani azo kue pëpe si ayeda na ye so Jésus atene. Ye oko, e yeke na ngia ti hinga so e yeke sala ye so ayeke na lege ni. Jéhovah, na lege ti nzobe ti lo, aye si a fa tâ tënë na azo. Teti so aChrétien si ayeke na tâ tënë ni, ala yeke azo so ayeke za lumière na yâ mbeni sese so ayeke na yâ ti bingo. Tongana e zia si lumière ti tâ tënë ni aza na lege ti atënë ti e nga na asalango ye ti e, e lingbi ti mû maboko na ambeni zo ti mû gloire na Babâ ti e ti yayu (Matthieu 5:14, 16). E yeke fa na gigi polele so e ke kode so Satan agbian na tâ tënë, na e yeke mû mbage ti Tënë ti Nzapa so ayeke na sioni oko pëpe. Tâ tënë so e hinga na so e yeke fa alingbi ti mû tâ liberté na ala so ayeda na ni.—Jean 8:32.
Ngbâ ti tene tâ tënë na yâ fini ti mo
18 Jésus andoye lani tâ tënë na lo fa ni na azo. Na ngoi ti kusala ti lo na sese, lo fa nzobe na mbage ti ala so ayeke tene gi tâ tënë. Na ndo Nathanaël, lo tene: “Bâ! tâ zo ti Israël so tënë ti handa ayeke na yâ lo pëpe!” (Jean 1:47). Teti ye so, a soro Nathanaël, so peut-être mbeni iri ti lo ayeke nga Barthélemy, ti ga oko ti abazengele 12 ti Jésus (Matthieu 10:2-4). So tâ mbeni matabisi!
19 Na yâ mbeti ti Jean, a yeke wara mbeni chapitre so tënë ti yâ ni kue asala gi tënë ti mbeni koli, so atene tâ tënë, na so Jésus asala ye ti nzoni na lo. E hinga iri ti lo pëpe. Me ye so e hinga ayeke so koli ni ayeke lani mbeni zo ti hiringo ye na so a dü lo waziba. Bê ti azo adö mingi tongana Jésus asala si lo bâ ndo. Sango ti miracle so atï na mê ti ambeni Farizien so aye lani tâ tënë pëpe, na so amä tele na popo ti ala ti tene a tomba na yâ synagogue zo kue so amä na bê na Jésus. Teti so ababâ na mama ti ngbele waziba so ahinga tënë na ndo ye so aFarizien ni aleke na mayele ti sala, ala sala mbito na ala dü mvene na aFarizien ni na tenengo so ala hinga pëpe ye so asala si molenge ti ala ni awara lege fadeso ti bâ ndo, nga ala hinga pëpe zo so asava lo.—Jean 9:1-23.
20 A kiri a hiri koli ni so awara sava so na gbele aFarizien. Lo sala mbito pëpe ti tene tâ tënë, na lo gi bê ti lo même oko pëpe na aye so alingbi ti si na pekoni. Lo fa tongana nyen a sava lo nga lo tene so a yeke Jésus si asala ni. Teti so lo gi li ti lo gbä so mara ti akota zo tongaso, so ahinga mbeti mingi, amä na bê pëpe so Jésus alondo na Nzapa, ngbele waziba so atene na ala na mbito pëpe ti yeda na mbeni ye so ayeke tâ polele: “Tongana Zo so alondo na Nzapa pëpe, Lo lingbi sala ye oko pëpe.” Teti so ala yeke na mbeni tënë nde ti tenengo ni pëpe, aFarizien ni atene so lo yeke na sioni yanga mingi na ala tomba lo na gigi.—Jean 9:24-34.
21 Tongana Jésus amä tënë so, na lege ti ndoye lo mû ngoi ti gi koli so ti wara lo. Na pekoni, lo kpengba mabe so ngbele waziba so afa na gigi kozoni awe. Jésus afa tele ti lo polele na lo tongana Messie. Koli so awara ye ti nzoni biani teti so lo tene tâ tënë! Kite ayeke pëpe so nzobe ti Nzapa ayeke na ala so ayeke tene tâ tënë.—Jean 9:35-37.
22 Ti bata tâ tënë na yâ fini ti e ayeke mbeni ye so a lingbi e bâ na nene ni mingi. A yeke ye so amû lege ti lë na ti bata nzoni songo na amba ti e nga na Nzapa. Ti tënë gi tâ tënë aye ti tene so e yeke sala ye gi na lege ni, zo alingbi ti ga ndulu na e hio, nga a lingbi ti zia bê kue na ndo e; na ye so ayeke sala si Jéhovah ayeke yeda na e (Psaume 15:1, 2). Ti tene mvene aye ti tene so e yeke sala ye na handa, a lingbi ti zia bê kue na ndo e pëpe, na e yeke sala ye na lege ti wataka; na ye so ayeke sala si Jéhovah ayeke ke e (aProverbe 6:16-19). Tongaso, zia e leke na bê ti e ti ngbâ ti tene gi tâ tënë na yâ fini ti e. Biani, ti mû tapande ti Nzapa ti tâ tënë, a lingbi e hinga tâ tënë ni, e tene ni, na e sala ye alingbi na ni na yâ fini ti e.
Fade mo kiri tënë tongana nyen?
• Ngbanga ti nyen e lingbi ti kiri singila mingi so e hinga tâ tënë?
• Tongana nyen e lingbi ti mû tapande ti Jéhovah ti tene gi tâ tënë?
• Aye ti nzoni wa e yeke wara tongana e fa tâ tënë ti Bible na amba ti e?
• Ngbanga ti nyen a yeke kota ye mingi ti gi ti tene lakue tâ tënë na yâ fini ti e?
[Ahundango tënë ti manda na ye]
1. Ambeni zo atene ti ala nyen na ndo tâ tënë? Na ngbanga ti nyen tënë ti ala ni aluti nzoni pëpe?
2. Na yâ alege wa Jéhovah Nzapa ayeke Nzapa ti tâ tënë? Na atënë wa e yeke sala lisoro dä fadeso?
3, 4. Tongana nyen abazengele Paul na Pierre afa peko ti aye so ayeke si ande na “lâ ti nda ni”?
5. Na lege ti prophète Daniel, ye nyen ayeke si ande na “lâ ti nda ni”? Na tongana nyen prophétie so aga tâ tënë?
6. Atâ tënë wa ti Bible azo ti Nzapa agbu nda ni laso?
7. Gi azo wa si alingbi ti hinga atâ tënë so ayeke na yâ Bible? Na azo wa alingbi pëpe ti hinga ni?
8. Ngbanga ti nyen Jésus ayeke gi tâ tënë ni mveni?
9. Mbeti ti Nzapa atene nyen na ndo tenengo tâ tënë?
10. Ngbanga ti nyen azo ayeke tene mvene? Na aye ti sioni wa alingbi ti ga na pekoni?
11. Na lege wa tenengo tâ tënë andu ye mingi ahon gi senge tenengo tâ tënë ni na yanga?
12, 13. Ye nyen mbeni maseka-wali asû ni na ndo tenengo gi tâ tënë? Ye nyen asala lani si lege so lo tambela na ni ayeke tâ na nduzu mingi?
14. Ngbanga ti nyen awakua ti Nzapa ayeke na mbeni kota kungba so ayeke ti mû mbage ti ye so ayeke tâ tënë?
15. Ngia wa mo yeke wara ni na fango tâ tënë ti Bible na ambeni zo?
16, 17. (a) Ngbanga ti nyen a yeke azo kue pëpe si ayeda na tâ tënë? (b) Na ngoi so mo yeke fa tâ tënë ti Bible, ngia wa mo lingbi ti wara ni?
18. Ngbanga ti nyen nga tongana nyen Jésus afa giriri nzobe na mbage ti Nathanaël?
19-21. Tongana nyen a sala lani nzoni na mbeni ngbele waziba teti so lo sala mbito pëpe ti tene tâ tënë?
22. Ngbanga ti nyen a lingbi e ngbâ lakue ti tene gi tâ tënë na yâ fini ti e?
[Afoto na lembeti 17]
Teti so a mû tâ tënë ti Bible na aChrétien, ala yeke fa ni na wâ na amba ti ala
[Afoto na lembeti 18]
Waziba so Jésus asava lo awara ye ti nzoni mingi teti so lo tene tâ tënë