Druga knjiga kraljev
19 Ko je kralj Ezekíja to slišal, si je raztrgal oblačila, si nadel raševino* in odšel v Jehovovo hišo.+ 2 Nato je Eljakímu, ki je bil oskrbnik palače, tajniku Šébnu in vodilnim duhovnikom naročil, naj si nadenejo raševino* in gredo k preroku Izaiju,+ Amózovemu sinu. 3 Izaiju so rekli: »Ezekíja pravi: ‚Danes je dan stiske, grajanja* in sramote, saj smo kakor ženska, ki je tik pred porodom, vendar nima moči, da bi rodila.+ 4 Morda bo tvoj Bog Jehova pozoren na besede glavnega točaja*, ki ga je njegov gospod, asirski kralj, poslal, da bi zasmehoval živega Boga.+ Morda ga bo tvoj Bog Jehova poklical na odgovornost zaradi izrečenih besed. Zato moli+ za nas, ki smo še ostali tukaj.‘«
5 Uradniki kralja Ezekíja so torej prišli k Izaiju+ 6 in on jim je rekel: »Svojemu gospodu sporočite: ‚Jehova pravi: »Naj te ne bo strah+ zaradi besed, ki si jih slišal, zaradi besed, s katerimi so me uradniki asirskega kralja žalili.+ 7 Glej, temu kralju bom dal v srce neko misel*. In ko bo slišal novico, se bo vrnil v svojo deželo. Poskrbel bom, da bo v svoji deželi usmrčen z mečem.«‘«+
8 Glavni točaj je slišal, da se je asirski kralj s svojo vojsko umaknil od Lahíša.+ Vrnil se je k njemu in ga našel sredi boja proti Líbni.+ 9 Asirski kralj pa je izvedel, da se proti njemu prihaja bojevat etiopski kralj Tirháka. Zato je k Ezekíju znova poslal sle.+ Naročil jim je: 10 »Judovemu kralju Ezekíju povejte: ‚Naj te tvoj Bog, na katerega se zanašaš, ne preslepi z besedami: »Asirski kralj ne bo dobil Jeruzalema.«+ 11 Glej, sam si slišal, kako so asirski kralji opustošili vse dežele.+ In ti misliš, da se lahko rešiš? 12 Kaj je z narodi, ki so jih moji predniki uničili? Ali so jih njihovi bogovi rešili? Kje so Gozánci, Haránci,+ Rézefovci in Édenovci, ki so bili v Telasárju? 13 Kje so kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralji mest Sefarvájim, Héna in Iva?‘«+
14 Ezekíja je vzel pisma iz rok slov in jih prebral. Nato je odšel gor v Jehovovo hišo in jih* razgrnil pred Jehovom.+ 15 Začel je moliti k Jehovu:+ »O Jehova, Izraelov Bog, ki sediš na prestolu nad* kerubi!+ Edino ti si pravi Bog vseh narodov* sveta,+ ti si naredil nebo in zemljo. 16 Jehova, nagni svoje uho in poslušaj!+ Jehova, odpri svoje oči in poglej!+ Prisluhni sporočilu, ki ga je Senaheríb poslal, da bi zasmehoval tebe, živega Boga. 17 Jehova, res je, asirski kralji so opustošili narode in njihove dežele.+ 18 Njihove bogove so vrgli v ogenj. Uničili so jih lahko, ker niso bili bogovi,+ ampak izdelek človeških rok+ iz lesa in kamenja. 19 Toda zdaj, o naš Bog Jehova, reši nas, prosim, iz njegovih rok. Tako bodo, o Jehova, vsi narodi* sveta spoznali, da si edino ti Bog.«+
20 Amózov sin Izaija je nato Ezekíju sporočil: »Izraelov Bog Jehova pravi: ‚Slišal sem, ko si molil+ k meni glede asirskega kralja Senaheríba.+ 21 Jaz, Jehova, proti njemu razglašam naslednje:
»Zaničuje te, posmehuje se ti devica, síonska hči.
Nad teboj zmajuje z glavo jeruzalemska hči.
22 Koga zasmehuješ in žališ?+
Nad kom povzdiguješ svoj glas?+
In na koga gledaš zviška?
Na Svetega Izraelovega!+
23 Po svojih slih+ zasmehuješ mene, Jehova,+ in govoriš:
‚S svojimi številnimi bojnimi vozovi
se bom povzpel na vrhove gora,
v najbolj oddaljene predele Libanona.
Posekal bom njegove visoke cedre, njegova najboljša brinova* drevesa.
Prišel bom v njegova najbolj odmaknjena zatočišča, v njegove goste gozdove.
24 Kopal bom vodnjake in pil tujo vodo,
s svojimi stopali bom izsušil vse reke* v Egiptu.‘
25 Ali nisi slišal, kaj je bilo odločeno* že dolgo nazaj?+
Ti boš utrjena mesta spremenil v kupe ruševin.+
26 Njihovi prebivalci bodo nemočni,
prestrašeni bodo in osramočeni.
Postali bodo kakor rastlinje na polju, kakor zelena trava,+
kakor trava na strehah, ki jo ožge vzhodni veter.
27 Ampak jaz dobro vem, kdaj sediš, kdaj kam greš, kdaj se vračaš+
in kdaj si besen name;+
28 tvoje besnenje in rjovenje sta namreč prišla do mojih ušes.+
Zato ti bom dal v nos svoj kavelj in med ustnice svojo uzdo+
ter te odvedel nazaj po poti, po kateri si prišel.«+
29 Da se bo vse to res zgodilo, ti* dajem naslednje znamenje: letos boste jedli žito, ki bo zraslo samo od sebe*, in tudi drugo leto boste jedli žito, ki bo vzklilo na istem kraju,+ tretje leto pa boste sejali seme in želi, zasajali vinograde in jedli njihov sad.+ 30 Tisti iz Judovega ljudstva, ki bodo preživeli, ki bodo preostali,+ bodo poganjali korenine in rojevali sad. 31 Preostanek bo namreč prišel iz Jeruzalema in preživeli z gore Síon. To bom v svoji gorečnosti naredil jaz, Jehova nad vojskami.+
32 Zato jaz, Jehova, glede asirskega kralja pravim:+
»Ne bo prišel v to mesto+
niti ne bo proti njemu izstrelil puščice,
ne bo se mu približal s ščitom
niti ne bo za napad nanj naredil oblegovalnega nasipa.+
33 Vrnil se bo po isti poti, po kateri je prišel,
v to mesto pa ne bo vstopil,« govorim jaz, Jehova.
35 Še tisto noč je prišel Jehovov angel in v asirskem taboru pobil 185.000 vojakov.+ Tisti, ki so zgodaj zjutraj vstali, so povsod videli sama trupla.+ 36 Zato je asirski kralj Senaheríb odšel in se vrnil v Nínive+ ter tam ostal.+ 37 Ko pa se je nekega dne klanjal v templju svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarézer ubila z mečem+ in nato pobegnila v araratsko+ deželo. Za njim je zakraljeval njegov sin Asarhadón.+