Job
28 Obstajajo nahajališča srebra
in kraji, kjer se prečiščuje zlato.+
2 Železo se pridobiva iz zemlje,
baker se s taljenjem pridobiva iz kamna.+
4 Rove koplje daleč od človeških prebivališč,
na pozabljenih krajih, kamor človek sicer ne stopi.
Nekateri se spuščajo tja in privezani na vrveh delajo.
5 Na površju zemlje raste hrana,
toda pod površjem je pravo razdejanje, kakor da bi divjal ogenj*.
6 Tam v kamnih ležijo safirji
in v prahu se skriva zlato.
7 Poti do tja ne pozna nobena ujeda*,
oko črnega škarnika je še ni videlo.
8 Mogočne zveri še niso stopile nanjo,
mlad lev ni hodil po njej.
9 Človek s svojo roko lomi kremen,
goram spodkopava temelje in jih prevrača.
10 V skale vsekava vodne kanale,+
njegovo oko opazi vsako dragocenost.
11 Zajezuje izvire rek
in na svetlo prinaša to, kar je skrito.
12 Toda kje je mogoče najti modrost?+
13 Noben človek ne prepozna njene vrednosti.+
Nikjer na zemlji je ni mogoče najti.
14 Vodne globine pravijo: ‚Tukaj je ni!‘
In morje govori: ‚Pri meni je ni!‘+
15 Ne da se je kupiti s čistim zlatom
niti se je ne da dobiti v zameno za srebro.+
16 Ni je mogoče kupiti z ofírskim zlatom+
niti z redkim oniksom in safirjem.
17 Ne zlato ne steklo se ne moreta primerjati z njo,
tudi v zameno za posodo iz čistega* zlata je ni mogoče dobiti.+
18 Korale in kristali niso omembe vredni,+
saj je modrost dragocenejša od mošnjička, polnega biserov.
19 Topaz+ iz Kuša se ne more primerjati z njo,
tudi s čistim zlatom se je ne da kupiti.
20 Toda od kod prihaja modrost?
21 Očem vseh živih bitij je skrita,+
prikrita je pticam neba.
22 Uničenje in smrt pravita:
‚Slišala sva samo, da se govori o njej.‘
23 Bog pa ve, kje jo najti.
Samo on ve, kje prebiva,+
24 saj njegov pogled seže do skrajnega konca zemlje
in vidi vse, kar je pod nebom.+
in izmeril vse vode,+
26 ko je določil deževna obdobja+
in nevihtnemu oblaku določil pot,+
27 je v svojih delih videl modrost in jo pojasnil;
utrdil jo je in jo preizkusil.
28 Človeku pa je rekel: