Druga Mojzesova knjiga

12 Jehova je Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi rekel: 2 »Ta mesec štejte kot začetek leta*. Naj vam bo prvi od mesecev v letu.+ 3 Vsemu izraelskemu ljudstvu recita: ‚Deseti dan tega meseca naj vsak vzame jagnje+ za svojo družino*, po eno jagnje na hišo. 4 Če pa jih je v družini premalo za celo jagnje, naj povabijo k sebi najbližje sosede, si ga razdelijo glede na število ljudi in ga nato skupaj pojedo. Pri tem upoštevajte, koliko bo ljudi in koliko jagnjeta bo vsak pojedel. 5 Jagnje mora biti brezhibno,+ eno leto star samec. Vzamete lahko mladega ovna ali mladega kozla. 6 Skrbite zanj do 14. dne tega meseca.+ Vsaka izraelska družina naj ga potem tega dne zakolje ob mraku*.+ 7 Vzamejo naj nekaj krvi ter z njo poškropijo oba podboja in tram nad vrati* hiš, v katerih ga bodo jedli.+

8 Tisto noč naj jedo meso.+ Spečejo naj ga na ognju in ga jedo skupaj z nekvašenim kruhom+ in grenkimi zelišči.+ 9 Ne jejte ga surovega ali kuhanega v vodi, ampak ga specite na ognju, z glavo, nogami* in drobovjem vred. 10 Od njega ničesar ne hranite do jutra. Kar ostane do jutra, sežgite.+ 11 Ko ga jeste, imejte okoli pasu pas*, sandale na nogah in palico v rokah. Jejte ga v naglici. To je pasha* v čast Jehovu. 12 Tisto noč bom namreč šel skozi egiptovsko deželo in v njej pokončal vse prvorojeno, od človeka do živali.+ Nad vsemi egiptovskimi bogovi bom izvršil sodbo.+ Jaz sem Jehova. 13 Kri bo za znamenje na hišah, v katerih boste. Ko bom zagledal kri, bom šel mimo vas, tako da nadloga ne bo prišla na vas, da bi vas pokončala, ko bom udaril egiptovsko deželo.+

14 Ta dan naj vam bo v spomin in ga praznujte kot praznik v čast Jehovu. Praznujte ga iz roda v rod. To je trajna odredba. 15 Sedem dni jejte nekvašeni kruh.+ Takoj prvi dan odstranite kvas* iz svojih hiš, saj bo vsak, ki bo od prvega do sedmega dne jedel kaj kvašenega, usmrčen*. 16 Prvi dan imejte sveto zborovanje in tudi sedmi dan imejte sveto zborovanje. Ta dneva ne opravljajte nobenega dela.+ Samo to, kar vsak potrebuje za jed, si smete pripraviti.

17 Praznujte praznik nekvašenega kruha,+ saj je to dan, ko bom vaše številno ljudstvo* odpeljal iz egiptovske dežele. Ta dan praznujte iz roda v rod. To je trajna odredba. 18 Nekvašeni kruh jejte od večera 14. dne prvega meseca pa do večera 21. dne istega meseca.+ 19 Sedem dni ne sme biti v vaših hišah nič kvasa*, saj bo vsak, ki bo jedel kaj kvašenega, tujec ali domačin,+ usmrčen*.+ 20 Ne jejte nič kvašenega. V svojih domovih jejte nekvašeni kruh.‘«

21 Mojzes je takoj poklical vse izraelske starešine+ in jim naročil: »Pojdite in izberite mlado žival* za vsako družino, nato pa jo zakoljite in žrtvujte za pasho*. 22 Potem pomočite šop izopa* v kri, zbrano v posodi, ter z njo poškropite tram nad vrati in oba podboja*. Vse do jutra naj nihče od vas ne hodi ven iz svoje hiše. 23 Ko bo Jehova šel mimo, da bi udaril Egipčane, in ko bo videl kri na tramu nad vrati in na obeh podbojih*, bo Jehova šel mimo tega vhoda in ne bo dovolil, da bi v vaše hiše vstopila nadloga smrti*.+

24 Vse to naj bo vam in vašim potomcem trajna uredba.+ 25 Ko boste prišli v deželo, ki vam jo bo dal Jehova, tako kot je obljubil, opravljajte ta obred.+ 26 In ko vas bodo vaši otroci vprašali ‚Kaj vam pomeni ta obred?‘,+ 27 jim recite: ‚To je pashalna* žrtev Jehovu, ki je šel v Egiptu mimo hiš Izraelcev. Takrat je udaril Egipčane, našim družinam pa prizanesel.‘«

Nato je ljudstvo pokleknilo in se priklonilo do tal. 28 Izraelci so šli in storili tako, kot je Jehova zapovedal Mojzesu in Aronu.+ Naredili so točno tako.

29 Opolnoči pa je Jehova pokončal vse prvorojence v egiptovski deželi,+ od prvorojenca faraona, ki je sedel na prestolu, do prvorojenca ujetnika, ki je bil v ječi, in vse prvorojeno pri živalih.+ 30 Faraon, vsi njegovi služabniki in vsi drugi Egipčani so ponoči vstali. Med Egipčani je bilo slišati veliko vpitje, ker ni bilo hiše, v kateri ne bi kdo umrl.+ 31 Še ponoči je faraon poklical Mojzesa in Arona+ ter jima rekel: »Izginite! Pojdite stran od mojega ljudstva, vidva in drugi Izraelci! Pojdite, služite Jehovu, kot sta govorila!+ 32 Vzemite tudi svojo drobnico in živino in pojdite, tako kot sta govorila!+ Toda prosita Boga, da me blagoslovi!«

33 Egipčani so začeli priganjati ljudstvo, naj hitro odide+ iz dežele. »Sicer bomo vsi pomrli!« so govorili.+ 34 Tako je ljudstvo vzelo s seboj nekvašeno testo. Posode za mesenje testa so zavili v svoja oblačila in si jih naložili na rame. 35 Izraelci so naredili, kar jim je rekel Mojzes, in prosili Egipčane za srebrne in zlate predmete ter oblačila.+ 36 Jehova je poskrbel, da so jim bili Egipčani naklonjeni, zato so jim ti dali vse, za kar so prosili. Tako so Egipčane oplenili.+

37 Nato so se Izraelci odpravili iz Ramesésa+ v Sukót,+ in sicer kakih 600.000 moških*, k čemur niso bili všteti otroci.+ 38 Z njimi je tudi šla množica drugih ljudi*+ ter drobnica in živina, zelo veliko živali. 39 Iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli hlebce nekvašenega kruha. Testo namreč ni bilo kvašeno, saj so jih iz Egipta izgnali tako na hitro, da si niso uspeli pripraviti nobene druge hrane za na pot.+

40 Ko so Izraelci zapuščali Egipt,+ so imeli za seboj 430 let+ življenja na tujem. 41 Ob koncu teh 430 let, prav tisti dan, je vse Jehovovo ljudstvo* odšlo iz egiptovske dežele. 42 Na to noč naj se spominjajo, da jih je Jehova rešil iz egiptovske dežele. Vse izraelsko ljudstvo naj se te noči spominja iz roda v rod Jehovu v čast.+

43 Nato je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: »To je odredba glede pashe*: Pashalne žrtve ne sme jesti noben tujec.+ 44 Če ima kdo sužnja, ki ga je kupil z denarjem, naj ga obreže.+ Šele potem lahko suženj jé žrtev. 45 Priseljenec in najeti delavec je ne smeta jesti. 46 Jagnje jejte v hiši. Nič mesa ne nosite iz hiše in nobene kosti mu ne zlomite.+ 47 Pasho* naj praznuje vse izraelsko ljudstvo. 48 Če med vami živi kak tujec, ki želi praznovati pasho* v čast Jehovu, naj se on in vsi moški iz njegove hiše obrežejo. Šele potem jo lahko praznuje in bo kot domačin. Pashalne žrtve ne sme jesti noben neobrezan moški.+ 49 Isti zakon naj velja za domačina in za tujca, ki živi med vami.«+

50 Vsi Izraelci so storili tako, kot je Jehova zapovedal Mojzesu in Aronu. Naredili so točno tako. 51 Prav tisti dan je Jehova vse Izraelce* rešil iz egiptovske dežele.