Izaija
47 Pridi dol in se usedi v prah,
devica, babilonska hči.+
Usedi se na tla, kjer ni prestola,+
kaldejska hči.
Ljudje ne bodo nikoli več rekli, da si kakor princesa.
2 Vzemi ročni mlin in melji moko.
Odstrani si tančico,
sleci si krilo in razkrij svoje noge.
Prečkaj reke.
3 Tvoja golota bo razkrita.
Tvoja sramota bo razgaljena.
Maščeval se bom+ in noben človek mi tega ne bo preprečil*.
5 Tiho sêdi v temi,
kaldejska hči.+
Ljudje te ne bodo več imenovali Gospodarica* kraljestev.+
6 Razjezil sem se na svoje ljudstvo.+
Celo ostarelim si naložila težko breme.+
7 Govorila si: »Vedno bom Gospodarica*, vso večnost.«+
Nisi razmišljala o tem, kar počneš,
nisi mislila na to, kako se bo vse skupaj končalo.
8 Zdaj pa poslušaj, ti užitkom vdana ženska,+
ki živiš brezskrbno in v svojem srcu govoriš:
»Razen mene ni nikogar drugega.+
Ne bom postala vdova,
nikoli ne bom okusila, kako je ostati brez otrok.«+
9 Toda nenadoma, v enem dnevu+ te bo doletelo oboje:
izgubila boš otroke in postala boš vdova.
10 Zanašala si se na svojo hudobnost.
Govorila si: »Nihče me ne vidi.«
Tvoja modrost in znanje sta te zavedla.
V svojem srcu govoriš: »Razen mene ni nikogar drugega.«
11 Toda doletela te bo nadloga
in tega ne bo mogel ustaviti noben tvoj urok*.
Zadela te bo nesreča in ne boš je mogla preprečiti.
Nenadoma te bo doletelo uničenje, kakršnega še nisi videla.+
12 Daj, kar izrekaj svoje uroke in čaraj,+
kar počneš že vse od svoje mladosti.
Morda ti bo to koristilo,
morda boš s tem sovražnikom vlila strah.
13 Množica tvojih svetovalcev te je utrudila.
Naj zdaj pridejo in te rešijo tisti,
ki častijo nebo* in opazujejo zvezde,+
tisti, ki ob mlaju* oznanjajo,
kaj te bo doletelo.
14 Glej! So kakor slama.
Ogenj jih bo požrl.
Ne morejo se rešiti pred požirajočimi plameni.
To ni žerjavica, s katero bi se ljudje ogreli,
to ni ogenj, pred katerim bi sedeli.
15 To se bo zgodilo tvojim čarovnikom,
s katerimi sodeluješ že vse od svoje mladosti.
Odtavali bodo vsak na svojo stran.
Nikogar ne bo, da bi te rešil.+