Jeremija
31 »V tistem času,« govori Jehova, »bom Bog vsem Izraelovim družinam in Izraelci bodo moje ljudstvo.«+
2 Jehova govori:
»Ljudstvo, ki je ubežalo meču, si je v pustinji pridobilo mojo naklonjenost.
Izraelci so hodili proti svojemu mirnemu prebivališču.«
3 Jehova se mi je prikazal od daleč in rekel:
»Rad te imam. Moja ljubezen do tebe je večna.
Zato sem te s svojo vdano ljubeznijo pritegnil k sebi*.+
4 Obnovil te bom in spet boš narod.+
O izraelska devica, spet boš vzela svoje tamburine
in veselo zaplesala.+
5 Po samaríjskih gorah boš spet zasajala vinograde.+
Vinogradniki jih bodo zasajali in uživali, kar bo trta obrodila.+
6 Prihaja namreč dan, ko bodo stražarji v éfraimskem gorovju klicali:
‚Vstanite, povzpnimo se na Síon, k našemu Bogu Jehovu!‘«+
7 Tako pravi Jehova:
»Vriskajte, naj Jakob sliši vaše veselje!
Veselo vzklikajte, ker ste na čelu narodov!+
Oznanjajte sporočilo! Hvalite Boga in govorite:
‚O Jehova, reši svoje ljudstvo, tiste Izraelce, ki so ostali!‘+
8 Pripeljal jih bom iz severne dežele.+
Zbral jih bom s skrajnih koncev zemlje.+
Med njimi bodo slepi in hromi,+
nosečnice in porodnice – vsi skupaj bodo prišli.
Sem se bodo vrnili kot velika množica.+
9 Prišli bodo v joku.+
Ko me bodo rotili za usmiljenje, jih bom vodil.
Jaz sem namreč Izraelov oče in Éfraim je moj prvorojenec.«+
10 Narodi, poslušajte Jehovovo sporočilo
in oznanite ga po daljnih otokih:+
»Tisti, ki je razkropil Izraelce, jih bo znova zbral.
Čuval jih bo, kot pastir čuva svojo čredo.+
12 Prišli bodo in veselo vriskali na síonski višavi.+
Žareli bodo od sreče zaradi Jehovove dobrote*,
zaradi žita in novega vina,+ zaradi olja
in zaradi mladičev drobnice in goveda.+
13 »Takrat bodo mladenke veselo plesale,
plesali bodo tudi mladeniči skupaj s starci.+
Njihovo žalovanje bom spremenil v veselo vriskanje.+
Potolažil jih bom in njihovo žalost zamenjal z veseljem.+
14 Duhovnike bom nasitil z obiljem hrane,
moje ljudstvo se bo naužilo moje dobrote,«+ govori Jehova.
15 »Jaz, Jehova, tako pravim:
‚V Rámi+ se sliši glas, žalovanje in bridko jokanje:
Nič je ne more potolažiti.‘«+
16 Jehova govori:
»‚Ne joči več, ne prelivaj več solza,
saj boš za svoje ravnanje nagrajena,‘
govorim jaz, Jehova.
‚Vrnili se bodo iz sovražnikove dežele.‘+
17 ‚V prihodnost lahko gledaš z upanjem,‘+ govorim jaz, Jehova.
‚Tvoji sinovi se bodo vrnili na svoje ozemlje.‘«+
18 »Slišal sem, kako Éfraim toži:
‚Bil sem kakor tele, ki ni vajeno jarma.
Pokaral si me in sem se poboljšal.
Pokaži mi pot nazaj k sebi in rad se bom vrnil,
ker si ti Jehova, moj Bog.
19 Potem ko sem se vrnil k tebi, sem obžaloval svoje ravnanje,+
potem ko sem bil poučen, me je prevzela velika žalost*.
Zaradi grehov iz svoje mladosti
me je bilo sram in sem se čutil ponižanega.‘«+
20 »Ali ni Éfraim moj dragi sin, moj ljubljeni otrok?+
Ne glede na to, kolikokrat ga pokaram, še vedno mislim nanj.
21 »Postavi si kažipote,
postavi znamenja.+
Bodi pozorna na pot, po kateri moraš iti.+
Vrni se, o izraelska devica, vrni se v svoja mesta.
22 O nezvesta hči, kako dolgo se boš obotavljala?
Jaz, Jehova, sem namreč ustvaril nekaj novega na zemlji:
ženska si bo vneto prizadevala za naklonjenost moškega.«
23 Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govori: »Ko bom iz ujetništva pripeljal prebivalce Judove dežele in njenih mest, se bo v deželi spet govorilo: ‚O pravično prebivališče,+ sveta gora,+ naj te Jehova blagoslovi!‘ 24 Meščani, kmetovalci in pastirji bodo živeli skupaj na Judovem, vsak v svojem kraju.+ 25 Utrujene bom poživil in vse, ki životarijo*, bom okrepčal.«+
26 Zatem sem se prebudil in odprl oči – spanje mi je bilo prijetno.
27 »Prihajajo dnevi,« govori Jehova, »ko bom Izraelovo ljudstvo in Judovo ljudstvo obdaril z veliko otroki in veliko živine.«+
28 »Tako kot sem poskrbel za to*, da so bili izruvani, porušeni, razdejani, uničeni in poškodovani,+ tako bom poskrbel za to, da bodo zgrajeni in zasajeni,«+ govori Jehova. 29 »Tiste dni ne bodo več govorili ‚Očetje so jedli kislo grozdje, zobje pa skelijo njihove sinove*‘.+ 30 Zobje bodo skeleli tistega, ki je jedel kislo grozdje. Vsak bo umrl za svoje grehe.«
31 »Prihajajo dnevi,« govori Jehova, »ko bom z Izraelci in Judovci sklenil novo zavezo.+ 32 Ta zaveza ne bo kakor zaveza, ki sem jo sklenil z njihovimi predniki tistega dne, ko sem jih prijel za roko in jih popeljal iz egiptovske dežele.+ ‚Tisto zavezo so prelomili,+ čeprav sem bil njihov pravi gospodar*,‘ govorim jaz, Jehova.«
33 »Po tistih dneh bom z Izraelci sklenil zavezo,« govori Jehova. »Svoj zakon bom položil vanje,+ zapisal jim ga bom v srce.+ Jaz bom njihov Bog, oni pa bodo moje ljudstvo.«+
34 »Ne bodo več učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata ‚Spoznaj Jehova!‘,+ ker me bodo poznali vsi, brez izjeme*,«+ govori Jehova. »Odpustil jim bom namreč njihove prestopke in njihovih grehov se ne bom več spominjal.«+
35 Jehova, ki je naredil sonce, da sveti podnevi,
ki je postavil zakone za luno in zvezde, da svetijo ponoči,
in ki dviguje valove na morju, da besnijo,
on, ki mu je ime Jehova nad vojskami,+ govori takole:
36 »‚Ali bodo ti zakoni kdaj nehali veljati?‘ govorim jaz, Jehova.
‚Podobno tudi Izraelovo potomstvo ne bo nehalo obstajati kot narod pred menoj.‘«+
37 Jehova govori takole: »‚Ali je mogoče izmeriti nebo in raziskati temelje zemlje? Tako tudi ni mogoče, da bi jaz zavrgel celotno Izraelovo potomstvo kljub vsemu, kar so naredili,‘ govorim jaz, Jehova.«+
38 »Prihajajo dnevi,« govori Jehova, »ko bo mesto obnovljeno+ in bo pripadalo meni, Jehovu, obnovljeno bo od Hananélovega stolpa+ do Vogelnih vrat.+ 39 Merilna vrv+ bo šla naravnost naprej do hriba Garéb, potem pa bo zavila proti Gói. 40 Vsa dolina, v katero mečejo trupla in pepel*, in vsa terasasta polja do Kidrónske doline,+ prav do vogala Konjskih vrat+ na vzhodu, bodo sveta zame, za Jehova.+ Vse to ne bo nikoli več uničeno ali podrto.«