Peta Mojzesova knjiga
2 Potem smo se odpravili in po poti, ki vodi proti Rdečemu morju, krenili v pustinjo, tako kot mi je naročil Jehova.+ Veliko dni smo hodili v bližini seírskega gorovja. 2 Nazadnje mi je Jehova rekel: 3 ‚Dovolj dolgo ste hodili v bližini tega gorovja. Pojdite zdaj proti severu. 4 Ljudstvu zapovej takole: »Šli boste ob meji svojih bratov, Ezavovih potomcev,+ ki živijo v Seírju.+ Oni se vas bodo bali,+ vendar bodite zelo previdni. 5 Ne spuščajte se v boj z njimi,* ker vam od njihove dežele ne bom dal niti toliko zemlje, da bi nanjo lahko stopili s svojo nogo. Seírsko gorovje sem namreč dal v last Ezavu.+ 6 Plačajte jim hrano, ki jo boste jedli, in dajte jim denar za vodo, ki jo boste pili.+ 7 Jaz, vaš Bog Jehova, sem vas blagoslovil pri vsem, kar ste delali. Dobro vem, kako ste potovali skozi to veliko pustinjo. Jaz, vaš Bog Jehova, sem bil teh 40 let z vami in ničesar vam ni manjkalo.«‘+ 8 Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih potomcev,+ ki živijo v Seírju, in se nismo približali ne poti, ki vodi proti Arábi, ne Elátu, ne Ezjón Géberju.+
Nato smo se odpravili in krenili po poti, ki vodi proti moábski+ pustinji. 9 Jehova mi je rekel: ‚Ne napadajte Moábcev niti se ne spuščajte v vojno z njimi, saj vam ne bom dal v last nobenega dela njihove dežele. Ar sem namreč dal v last Lotovim potomcem.+ 10 (Prej so tam živeli Eméjci,+ mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. 11 Tudi na Rafájevce+ so gledali enako kot na Anákovce,+ Moábci pa so jih imenovali Eméjci. 12 V Seírju so prej živeli Horéjci,+ toda Ezavovi potomci so zavzeli njihovo deželo, jih pokončali in se naselili na njihovem mestu.+ Enako bodo Izraelci naredili z deželo, ki jim pripada in jim jo bo Jehova dal.) 13 Zdaj pa pojdite in prečkajte Zêredsko dolino*.‘ Tako smo prečkali Zêredsko dolino.+ 14 Od takrat, ko smo šli iz Kádeš Barnée, pa do takrat, ko smo prečkali Zêredsko dolino*, je minilo 38 let. V tem času je pomrl ves rod* vojakov iz tabora, tako kot jim je Jehova prisegel.+ 15 Jehova je uporabil svojo moč* proti njim, tako da v taboru ni ostal niti eden od njih, ampak so vsi pomrli.+
16 Ko so vsi vojaki izmed ljudstva umrli,+ 17 je Jehova znova govoril z menoj: 18 ‚Danes boste prečkali mejo moábskega ozemlja, to je Ara. 19 Ko se boste približali Amóncem, jih ne napadajte in ne izzivajte, ker vam ne bom dal v last nobenega dela njihove dežele. Dal sem jo namreč v last Lotovim potomcem.+ 20 Tudi ta je veljala za deželo Rafájevcev.+ (Prej so tam živeli Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjci. 21 Bili so mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.+ Toda Jehova jih je porazil, tako da so jih Amónci pregnali iz dežele in se naselili na njihovem mestu. 22 Enako je storil za Ezavove potomce, ki zdaj živijo v Seírju.+ Ko je porazil Horéjce,+ so Ezavovi potomci lahko zavzeli deželo in se naselili na njihovem mestu, kjer živijo še danes. 23 Avéjce, ki so živeli v naseljih vse do Gaze,+ pa so porazili Kaftoréjci,+ ki so prišli iz Káftorja*, in se naselili na njihovem mestu.)
24 Odpravite se in prečkajte Arnónsko dolino*.+ V roke sem vam izročil amoréjskega kralja Sihóna,+ ki vlada v Hešbónu. Začnite osvajati njegovo deželo in se spustite v vojno z njim. 25 Od danes bom med vsemi ljudstvi pod nebom sejal strah in trepet pred vami. Ljudstva, ki bodo slišala glas o vas, bodo vznemirjena in se bodo tresla*.‘+
26 Nato sem iz kedemótske+ pustinje poslal k hešbónskemu kralju Sihónu sle z naslednjim miroljubnim sporočilom:+ 27 ‚Dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo. Hodili bomo samo po cesti in ne bomo zavili ne na desno ne na levo.+ 28 Jedli bomo samo tisto hrano in pili samo tisto vodo, ki nam jo boš prodal. Samo dovoli nam, da gremo peš skozi deželo 29 – naredi za nas to, kar so naredili Ezavovi potomci, ki živijo v Seírju, in Moábci, ki živijo v Aru – dokler ne pridemo čez Jordan v deželo, ki nam jo daje naš Bog Jehova.‘ 30 Toda hešbónski kralj Sihón nam ni dovolil iti skozi svoje ozemlje, ker je naš Bog Jehova pustil, da je njegov duh zakrknil+ in njegovo srce otrdelo, da bi nam ga izročil v roke – kar se je tudi zgodilo.+
31 Nato mi je Jehova rekel: ‚Glejte, Sihóna in njegovo deželo sem vam že začel izročati. Začnite osvajati njegovo deželo.‘+ 32 Ko nam je Sihón z vso svojo vojsko prišel nasproti, da bi se bojeval z nami pri Jáhazu,+ 33 nam ga je naš Bog Jehova izročil. Tako smo premagali njega, njegove sinove in vso njegovo vojsko. 34 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in uničili* vsako mesto z moškimi, ženskami in otroki vred. Nikogar nismo pustili pri življenju.+ 35 Zase smo vzeli le živino in plen iz mest, ki smo jih zavzeli. 36 Od Aroêrja,+ ki leži na robu Arnónske doline*, in od mesta, ki je v tej dolini, pa do Gileáda ni bilo mesta, ki ga ne bi mogli zavzeti. Naš Bog Jehova nam jih je vsa izročil.+ 37 Toda nismo se približali deželi Amóncev,+ celotni Jabóški dolini*,+ mestom v gorovju niti drugim krajem, ki se jim nismo smeli približati, ker nam je naš Bog Jehova to prepovedal.