Prva Samuelova knjiga

2 Ana je zatem molila:

Ni je skale, kakor je naš Bog.+

 8 Ubogega dviguje iz prahu.

Jehova bo izvršil sodbo nad vso zemljo.+

11 Elkana se je nato vrnil v svojo hišo v Rámi, njegov sin* pa je pod vodstvom duhovnika Élija opravljal službo Jehovu.+

12 Élijeva sinova pa sta bila hudobna+ in nista imela nobenega spoštovanja do Jehova. 13 Kadar koli je kdo daroval žrtev, se je namreč glede deležev, ki so jih duhovniki imeli pravico prejeti od ljudstva,+ delalo takole: Ko se je kuhalo meso, je prišel duhovnikov služabnik z veliko vilico* v roki. 14 Z njo je sunil v kotel, lonec, kotlič ali ponev, in kar koli je z vilico potegnil ven, je duhovnik vzel zase. Tako so delali vsem Izraelcem, ki so prihajali v Šílo. 15 In preden se je zažgalo maščevje, da se je dvigoval dim,+ je prišel duhovnikov služabnik in človeku, ki je prinesel žrtev, rekel: »Daj za duhovnika meso, da se mu bo lahko speklo. Ne bo vzel od tebe kuhanega mesa, ampak samo surovo.« 16 Ko pa je človek služabniku rekel »Naj se najprej zažge maščevje,+ potem si lahko vzameš, kar želiš«, mu je služabnik odgovoril: »Ne! Zdaj mi ga daj, če ne, ga bom vzel s silo!« 17 Greh teh služabnikov je bil zelo velik v Jehovovih očeh,+ saj do daritev, darovanih Jehovu, niso* pokazali nobenega spoštovanja.

18 Samuel pa je, oblečen v platnen brezrokavnik*,+ služil+ pred Jehovom, čeprav je bil še deček. 19 Mama mu je vsako leto, ko je skupaj z možem prišla darovat letno žrtev, prinesla majhno brezrokavno tuniko, ki jo je sama naredila.+ 20 Éli pa je Elkana in njegovo ženo blagoslovil in mu rekel: »Naj Jehova poskrbi, da ti ta žena rodi otroka namesto tistega, ki ga je dala Jehovu.«+ Nato sta se vrnila domov. 21 Jehova je poskrbel za Ano, da je lahko zanosila.+ Rodila je še tri sinove in dve hčeri. Deček Samuel je rasel, ob tem pa služil Jehovu*.+

22 Éli je bil že zelo star. Slišal je, kaj vse delata njegova sinova+ vsem Izraelcem in da spita z ženskami, ki služijo pri vhodu v shodni šotor.+ 23 Govoril jima je: »Zakaj počenjata vse to? Od vseh slišim same slabe reči o vaju. 24 Tako ne gre, moja sinova. Govorice, ki krožijo o vaju med Jehovovim ljudstvom, niso dobre. 25 Če človek greši proti drugemu človeku, lahko kdo zanj posreduje pri Jehovu*. Če pa človek greši proti Jehovu,+ kdo lahko moli zanj?« Toda nista hotela poslušati svojega očeta. Jehova je bil zdaj odločen, da ju bo usmrtil.+ 26 Medtem pa je deček Samuel rasel in bil vse bolj pri srcu Jehovu in ljudem.+

27 Nekega dne je k Éliju prišel moški, ki ga je poslal Bog. Éliju je rekel: »Jehova pravi takole: ‚Ali se nisem razodel tvojemu praočetu in njegovi družini, ko so v Egiptu sužnjevali faraonu*?+ 28 Tvojega praočeta sem med vsemi Izraelovimi rodovi izbral,+ da bi mi služil kot duhovnik in na mojem oltarju+ daroval žrtve, da bi mi zažigal kadilo* in da bi nosil brezrokavnik*, medtem ko mi služi. Tvojemu praočetu in njegovim potomcem sem dal vse ognjene daritve, ki jih prinašajo Izraelci*.+ 29 Zakaj zaničujete moje žrtve in daritve, ki sem jih zapovedal prinašati v mojo hišo?+ Zakaj izkazuješ svojima sinovoma večjo čast kot meni? Zakaj se redite z najboljšimi kosi mesa od vsake žrtve, ki jo daruje moje ljudstvo, Izrael?+

30 Zato jaz, Izraelov Bog Jehova, pravim: »Res sem rekel, da bosta tvoja rodbina in rodbina tvojega praočeta vedno služili pred menoj.«+ Toda zdaj jaz, Jehova, pravim: »To se ne bo zgodilo! Jaz počastim tiste, ki me častijo,+ tiste, ki me zaničujejo, pa preziram.« 31 Glej, prihajajo dnevi, ko bom odvzel moč* tebi in rodbini tvojega praočeta. Noben moški v tvoji rodbini ne bo dočakal starosti.+ 32 Takrat ko bo Izraelcem šlo dobro, boš ti v moji hiši gledal svojega tekmeca.+ V tvoji rodbini ne bo nikoli več starca. 33 Enega od tvojih potomcev bom obdržal pri svojem oltarju in zaradi njega bodo tvoje oči opešale in boš zelo žalosten. Toda večina tvojih potomcev bo pobita z mečem.+ 34 Da se bo vse to res zgodilo, ti dajem naslednje znamenje: tvoja sinova, Hofní in Pinehas, bosta oba umrla isti dan.+ 35 Nato si bom izbral zvestega duhovnika,+ ki bo ravnal tako, kot želim*. Poskrbel bom, da bo duhovniška služba trajno v njegovi rodovni liniji. On bo vedno služil mojemu maziljencu. 36 K njemu bo prišel vsak, ki bo preostal iz tvoje rodbine, in se priklonil pred njim, da bi lahko zaslužil nekaj denarja in hlebec kruha. Rekel bo: »Prosim, dodeli mi eno od duhovniških nalog, da bom imel kaj jesti.«‘«+