Prva Samuelova knjiga

1 V éfraimskem+ gorovju v Ramatájim Zofímu+ je živel človek* po imenu Elkana.+ Ta Éfraimec* je bil Jerohámov sin, Elihújev vnuk, Tóhujev pravnuk in Zufov prapravnuk. 2 Imel je dve ženi. Eni je bilo ime Ana in drugi Penína. Penína je imela otroke, Ana pa jih ni imela. 3 Elkana je leto za letom hodil iz svojega mesta v Šílo, da bi tam častil* Jehova nad vojskami in mu žrtvoval.+ V Šílu sta kot Jehovova duhovnika+ služila Élijeva sinova, Hofní in Pinehas.+

4 Ob neki takšni priložnosti je Elkana daroval žrtev in dal deleže od darovanega mesa svoji ženi Peníni in vsem njenim sinovom in hčeram,+ 5 Ani pa je dal od tega poseben delež, ker jo je ljubil, kljub temu da ji Jehova ni dal otrok*. 6 In ker ji Jehova ni dal otrok, jo je glede tega njena tekmica, druga Elkanova žena, kar naprej zbadala, zato da bi jo prizadela. 7 To je delala leto za letom. Vsakič, ko je Ana šla v Jehovovo hišo,+ jo je Penína tako zelo zbadala, da je jokala in ni jedla. 8 Ano je njen mož Elkana vprašal: »Ana, zakaj jokaš in zakaj nič ne ješ? Zakaj si tako žalostna?* Ali ti jaz ne pomenim več kot deset sinov?«

9 Potem ko so v Šílu pojedli in popili, je Ana vstala in odšla. Duhovnik Éli je takrat sedel na stolu pri vhodu v Jehovov tempelj*.+ 10 Ana je bila zelo obupana*, zato je molila k Jehovu+ in ni mogla zadrževati solz, ki so ji kar lile in lile. 11 Zaobljubila se je: »O Jehova nad vojskami! Glej, kako zelo trpim. Če se boš spomnil mene, svoje služabnice, če me ne boš pozabil in mi boš dal sina,+ ga bom izročila tebi, Jehova, da ti bo služil vse dni svojega življenja. Nikoli si ne bo strigel las.*«+

12 Ana je dolgo molila k Jehovu, Éli pa je medtem gledal njena usta. 13 Govorila je v svojem srcu – njene ustnice so se premikale, ampak njenega glasu ni bilo slišati. Zato je Éli mislil, da je pijana. 14 Rekel ji je: »Kako dolgo misliš biti tu pijana? Dovolj imaš vina!« 15 Ana je odgovorila: »Ne, moj gospod! Nisem pila ne vina ne nobene druge alkoholne pijače. V hudi stiski sem* in Jehovu izlivam svoje srce*.+ 16 Moj gospod, nikar me ne imej za ničvredno žensko, saj sem vse do zdaj molila, ker sem zelo žalostna in nesrečna.« 17 Éli ji je odgovoril: »Pojdi v miru! Naj ti Izraelov Bog izpolni prošnjo, s katero si se obrnila nanj.«+ 18 Rekla je: »Moj gospod, prosim, bodi mi še naprej naklonjen!« Nato je šla svojo pot, jedla je in ni bila več potrta*.

19 Naslednji dan so zgodaj zjutraj vstali, šli v tempelj*, se priklonili pred Jehovom in se zatem vrnili v svojo hišo v Rámi.+ Elkana je spal s svojo ženo Ano. Jehova ni pozabil* nanjo.+ 20 V enem letu* je Ana zanosila in rodila sina. Dala mu je ime+ Samuel*, saj je rekla: »Izprosila sem ga od Jehova.«

21 Čez čas je šel Elkana z vso družino darovat Jehovu letno žrtev+ in zaobljubno daritev. 22 Ana pa ni šla.+ Svojemu možu je namreč pojasnila: »Šla bom šele, ko bom dečka nehala dojiti. Takrat ga bom odpeljala v Jehovovo hišo* in tam bo ostal za vedno.«+ 23 Njen mož Elkana ji je rekel: »Naredi, kot misliš, da je najbolje. Ostani doma, dokler ga ne boš nehala dojiti. Naj Jehova izpolni to, kar si rekla!« Tako je ostala doma, dokler ni nehala dojiti svojega sina.

24 Takoj ko ga je nehala dojiti, ga je odpeljala v Šílo in s seboj vzela triletnega bika, efo* moke in velik vrč vina.+ Skupaj z dečkom je prišla k Jehovovi hiši v Šílu.+ 25 Potem ko so bika zaklali, so dečka odvedli k Éliju. 26 Ana je rekla: »Moj gospod, oprosti mi! Zagotavljam ti, moj gospod, da sem jaz tista ženska, ki je tukaj stala s teboj in molila k Jehovu.+ 27 Za tega dečka sem molila in Jehova je ustregel prošnji, s katero sem se obrnila nanj.+ 28 Zato ga zdaj dajem* Jehovu. Jehovu bo pripadal vse dni svojega življenja.«

On* pa se je tam priklonil Jehovu.