Izaija
46 Bel se priklanja,+ Nebó se pripogiba.
Maliki, s katerimi sta upodobljena, so natovorjeni na živalih, na tovornih živalih,+
so kakor prtljaga, pod katero se šibijo utrujene živali.
2 Skupaj se pripogibata in priklanjata.
Ne moreta rešiti tovora*;
še sama gresta v ujetništvo.
3 »Poslušajte me, Jakobovi potomci, in vsi vi, ki ste ostali od izraelskega ljudstva,+
vi, ki vam pomagam že od rojstva, ki vas nosim, že odkar ste prišli na svet.+
4 Ko se boste postarali, bom jaz še vedno enak,+
in ko boste osiveli, vas bom jaz še vedno podpiral.
Nosil vas bom, podpiral in reševal, kakor sem to delal do zdaj.+
6 Nekateri iztresajo zlato iz vreče
in tehtajo srebro na tehtnici.
7 Naložijo si ga na ramena,+
odnesejo ga in postavijo na njegovo mesto.
Tam pa samo stoji, s svojega mesta se ne premakne.+
Vpijejo k njemu, vendar ne odgovarja,
nikogar ne more rešiti iz stiske.+
8 Spomnite se tega in se opogumite,
vzemite si to k srcu, prestopniki!
9 Spomnite se davne preteklosti,
da sem jaz Bog in da ni drugega Boga.
Jaz sem Bog in nikogar ni, ki bi mi bil podoben.+
10 Že od začetka napovedujem, kako se bodo stvari razpletle,
in od davnih časov to, kar se še ni zgodilo.+
Jaz govorim: ‚To, kar sem se odločil*, se bo zagotovo uresničilo+
in naredil bom vse, kar bom želel.‘+
To, kar sem rekel, bom tudi naredil.
To, kar sem se namenil, bom tudi storil.+
12 Poslušajte me, vi, ki ste trmasti*,
vi, ki ste daleč od pravičnosti!
13 Kmalu bom pokazal svojo pravičnost
– ta čas ni več daleč –
in rešitev, ki jo bom prinesel svojemu ljudstvu, ne bo prišla prepozno.+
Síonu bom naklonil rešitev, Izraelu bom podaril svoj sijaj.«+