Druga Mojzesova knjiga
13 Jehova je Mojzesu še rekel: 2 »Posveti mi vse prvorojeno* med Izraelci. Vse prvorojeno, tako pri ljudeh kot pri živalih, pripada meni.«+
3 Mojzes je ljudstvu rekel: »Spominjajte se tega dne, ko ste odšli iz Egipta,+ iz dežele*, v kateri ste bili sužnji, ker vas je Jehova odpeljal od tu z mogočno roko.+ Zato ne jejte nič kvašenega. 4 Tega dne v mesecu abíbu* ste odšli iz Egipta.+ 5 Jehova je vašim praočetom prisegel, da vam bo dal deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Hivéjcev in Jebuséjcev,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med.+ Ko vas bo pripeljal v to deželo, vsako leto v tem mesecu opravljajte ta obred. 6 Sedem dni jejte nekvašeni kruh,+ sedmi dan pa bo praznik v čast Jehovu. 7 Nekvašeni kruh jejte vseh sedem dni.+ Pri vas naj ne bo ničesar kvašenega,+ nikjer v vaši deželi naj ne bo nič kvasa*. 8 Tisti dan povejte svojim otrokom: ‚To je zaradi tega, kar je Jehova naredil za nas, ko smo šli iz Egipta.‘+ 9 To naj bo za znamenje na vaši roki in za spomin* na vašem čelu*,+ da boste imeli Jehovov zakon v ustih, saj vas je Jehova z mogočno roko odpeljal iz Egipta. 10 To odredbo izpolnjujte iz leta v leto ob predpisanem času.+
11 Ko vas bo Jehova pripeljal v deželo Kanaáncev, glede katere je vam in vašim praočetom prisegel, da vam jo bo dal,+ 12 posvetite Jehovu vsakega prvorojenega sina*, prav tako tudi vse prvorojene samce pri svoji živini. Vse, kar je moškega spola, pripada Jehovu.+ 13 Vsakega prvorojenega osla odkupite z ovco, če pa ga ne boste hoteli odkupiti, mu zlomite vrat. Odkupite tudi vsakega prvorojenca od svojih sinov.+
14 Če vas bodo vaši otroci nekega dne vprašali ‚Zakaj to delamo?‘, jim odgovorite: ‚Jehova nas je z mogočno roko odpeljal iz Egipta, iz dežele, v kateri smo bili sužnji.+ 15 Ker nam faraon zaradi svoje trme ni dovolil oditi,+ je Jehova pobil vse prvorojeno v egiptovski deželi, tako pri ljudeh kot pri živalih.+ Zato Jehovu žrtvujemo vse prvorojene samce*, vsakega prvorojenca izmed svojih sinov pa odkupimo.‘ 16 To naj bo za znamenje na vaši roki in za trak na vašem čelu*,+ saj nas je Jehova z mogočno roko odpeljal iz Egipta.«
17 Bog pa svojega ljudstva, ko mu je faraon dovolil oditi, ni vodil skozi deželo Filistejcev, čeprav bi bilo tam bližje. Bog je namreč rekel: »Ljudstvo bi si lahko premislilo in se vrnilo v Egipt, ko bi videlo, da se mora bojevati.« 18 Zato je Bog ljudstvo vodil naokoli skozi pustinjo ob Rdečem morju.+ Izraelci pa so iz egiptovske dežele odšli organizirani kot vojska. 19 Mojzes je vzel s seboj Jožefove kosti, saj so Izraelovi sinovi morali priseči, da jih bodo odnesli. Jožef jim je namreč rekel: »Bog vam bo gotovo pomagal. Prisezite mi, da boste takrat, ko boste odšli od tu, odnesli s seboj tudi moje kosti.«+ 20 Odpravili so se iz Sukóta in se utaborili pri Etámu, na robu pustinje.
21 Jehova je podnevi hodil pred njimi v oblačnem stebru, da jih je vodil po poti,+ ponoči pa v ognjenem stebru, da jim je razsvetljeval pot. Tako so lahko potovali podnevi in ponoči.+ 22 Oblačni steber se ni umaknil od ljudstva podnevi, ognjeni steber pa ne ponoči.+