Peta Mojzesova knjiga
1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu izraelskemu ljudstvu v pustinji ob Jordanu, na sušnih ravnicah pred Sufom, med Paránom, Tófelom, Labánom, Hazerótom in Di Zahábom. 2 Od Hóreba do Kádeš Barnée+ je po poti, ki vodi proti seírskemu gorovju, 11 dni hoje. 3 V 40. letu,+ prvi dan 11. meseca, je Mojzes Izraelcem* sporočil vse, kar mu je Jehova naročil, naj jim pove. 4 To je bilo po tem, ko je premagal amoréjskega kralja Sihóna,+ ki je živel v Hešbónu, in ko je v Edréiju premagal bašánskega kralja Oga,+ ki je živel v Aštarótu*.+ 5 Vzhodno od Jordana, v moábski deželi, je Mojzes začel razlagati Zakonik*.+ Povedal je:
6 »Naš Bog Jehova nam je v hórebski pokrajini rekel: ‚Dovolj dolgo ste bili v tem gorovju.+ 7 Pripravite se in pojdite na pot proti gorovju Amoréjcev+ in k vsem njihovim sosedom v Arábi,+ v gorskem predelu, v Šéfeli, v Négebu in na morski obali.+ Odpravite se v deželo Kanaáncev. Pojdite vse do Libanona*+ in do velike reke, reke Évfrat.+ 8 Glejte, dajem vam to deželo. Pojdite in zavzemite deželo, glede katere sem jaz, Jehova, vašim praočetom Abrahamu, Izaku+ in Jakobu+ s prisego obljubil, da jo bom dal njim in njihovemu potomstvu.‘+
9 Takrat sem vam rekel: ‚Sam vas ne morem voditi. To je zame pretežko breme.+ 10 Vaš Bog Jehova vam je dal veliko potomcev, tako da vas je danes toliko kot zvezd na nebu.+ 11 Naj vam Jehova, Bog vaših praočetov, dá še tisočkrat toliko potomcev+ in naj vas blagoslovi, tako kot vam je obljubil.+ 12 Kako naj sam prenašam vas in vaše prepire? To breme je zame pretežko.+ 13 Iz svojih rodov izberite modre, preudarne in izkušene moške, da vam jih bom postavil za voditelje.‘+ 14 Odgovorili ste mi: ‚Dobro je, da naredimo to, kar si nam naročil.‘ 15 Tako sem iz vaših rodov vzel poglavarje, modre in izkušene moške, ter vam jih postavil za voditelje: za načelnike nad 1000, nad 100, nad 50, nad 10 ljudi in za nadzornike v vaših rodovih.+
16 Takrat sem vašim sodnikom naročil: ‚Ko obravnavate zadeve svojih bratov, sodite pravično+ med Izraelcem in njegovim bratom ali med Izraelcem in tujcem, ki živi med vami.+ 17 Pri sojenju ne bodite pristranski.+ Navadnemu človeku prisluhnite enako kot pomembnemu.+ Ne pustite se prestrašiti,+ saj je sodba Božja.+ In če vam bo kakšna zadeva pretežka, jo predstavite meni, da jo bom jaz obravnaval.‘+ 18 Takrat sem vam naročil vse, kar naj bi delali.
19 Nato smo se, tako kot nam je zapovedal naš Bog Jehova, odpravili od Hóreba in šli skozi vso tisto veliko in strašno pustinjo,+ ki ste jo videli na poti proti amoréjskemu gorovju.+ Nazadnje smo prišli v Kádeš Barnéo.+ 20 Takrat sem vam rekel: ‚Prišli ste do amoréjskega gorovja, ki nam ga daje naš Bog Jehova. 21 Vaš Bog Jehova vam izroča to deželo. Pojdite in jo zavzemite, tako kot vam je naročil Jehova, Bog vaših praočetov.+ Ne bojte se! Naj vas ne bo strah!‘
22 Toda vsi vi ste pristopili k meni in rekli: ‚Pošljimo pred seboj može, da si za nas ogledajo deželo in nam poročajo, po kateri poti naj gremo in na kakšna mesta bomo naleteli.‘+ 23 Ta predlog mi je bil všeč, zato sem izmed vas izbral 12 mož, po enega iz vsakega rodu.+ 24 Odšli so na pot in se povzpeli na gorovje.+ Prišli so do Eškólske doline* in si jo ogledali. 25 Vzeli so nekaj sadov iz tiste dežele, nam jih prinesli in poročali: ‚Dežela, ki nam jo daje naš Bog Jehova, je dobra.‘+ 26 Toda vi niste hoteli iti tja gor v deželo in ste se uprli ukazu svojega Boga Jehova.+ 27 Pritoževali ste se v svojih šotorih in govorili: ‚Jehova nas sovraži, zato nas je tudi odpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas izročil Amoréjcem, da nas pokončajo. 28 Kam neki gremo? Naši bratje so nas prestrašili*,+ ko so govorili: »Tam je ljudstvo, ki je višje postave in je močnejše od nas, in njihova mesta so mogočna in utrjena do neba*.+ Tudi Anákovce+ smo videli tam.«‘
29 Toda jaz sem vam rekel: ‚Naj vas ne bo strah, ne bojte se jih!+ 30 Vaš Bog Jehova bo šel pred vami in se bojeval za vas,+ tako kot je to storil v Egiptu pred vašimi očmi.+ 31 V pustinji ste videli, kako vas je vaš Bog Jehova povsod, kjer ste hodili, nosil, tako kot človek nosi svojega sina, dokler niste prišli do tega kraja.‘ 32 Toda kljub vsemu niste zaupali svojemu Bogu Jehovu,+ 33 ki je šel pred vami po poti, da bi vam poiskal prostor za taborjenje. Svojo navzočnost vam je ponoči kazal z ognjem in podnevi z oblakom, da bi vas vodil po poti, po kateri morate iti.+
34 Ves ta čas je Jehova poslušal, kaj ste govorili, zato se je razjezil in prisegel:+ 35 ‚Nihče iz tega hudobnega rodu* ne bo videl dobre dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati vašim praočetom,+ 36 razen Jefunéjevega sina Kaleba. On jo bo videl; njemu in njegovim potomcem bom dal deželo, po kateri je hodil, ker je iz vsega srca ubogal mene, Jehova.+ 37 (Jehova se je zaradi vas razjezil tudi name in rekel: »Tudi ti ne boš šel v to deželo.+ 38 Nunov sin Jozue, tvoj služabnik*,+ bo šel vanjo.+ Ojačaj ga,*+ ker bodo Izraelci po njem prejeli deželo v dediščino.«) 39 Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo postali plen,+ in vaši sinovi, ki še ne znajo razločevati med dobrim in slabim, oni bodo šli vanjo. Njim jo bom dal, da jo bodo zavzeli.+ 40 Vi pa se obrnite in se odpravite v pustinjo po poti, ki vodi proti Rdečemu morju.‘+
41 Takrat ste mi rekli: ‚Grešili smo proti Jehovu. Šli bomo gor in se bojevali, kot nam je naš Bog Jehova zapovedal!‘ Tako ste vzeli vsak svoje orožje in mislili, da bo enostavno iti tja gor, v gorovje.+ 42 Toda Jehova mi je rekel: ‚Povej jim: »Ne hodite gor, da bi se bojevali, saj jaz ne bom z vami.+ Če boste šli, vas bodo vaši sovražniki porazili.«‘ 43 Govoril sem vam, vi pa niste poslušali. Uprli ste se Jehovovemu ukazu in se v svoji predrznosti odpravili v gorovje. 44 Amoréjci, ki so živeli v tistem gorovju, so vam prišli nasproti in vas pregnali, kot to naredijo čebele. Razkropili so vas do Seírja, vse tja do Hórme. 45 Zato ste se vrnili in jokali pred Jehovom, toda Jehova vas ni poslušal in se ni zmenil za vas. 46 Zaradi tega ste tako dolgo ostali v Kádešu.