Le Mataʻu—Se Uo po o se Fili?
“Ou te mafaufau lava i le auala ou te manao ou te oti ai. Ou te lē manao e fanaina aʻu, ae afai e faia faapea, ou te manao ia fana aʻu i loʻu ulu i inei tonu lava, ina ia vave ai ona ou oti.”
O SE tagata na te lipotia tala fou mo le nusipepa o le Los Angeles Times, na ia faalogoina upu na mai se teineitiiti e 14 tausaga le matua. Sa ia faatalanoaina tamaiti aʻoga e uiga i ni fasiotiga tagata na faia talu ai nei—o talavou ua latou fasiotia tagata matutua faapea ma isi talavou. O le lipoti, na faaulutalaina e faapea: “Le Lalolagi o le Mataʻu.”
O le mea moni, ua e iloa ma le mautinoa e toatele o loo ola i se lalolagi o le mataʻu. Mataʻu i le ā? E matuā faigata ona faamaʻoti mai se mataʻu patino se tasi. Seʻi tagai pe mafai ona e maua i le pusa lea e sosoo mai mea o loo matataʻu ai au uo po o le toatele o tagata i lou vaipanoa. O le pusa e mai le mekasini o le Newsweek o Novema 22, 1993, ma o loo faaalia ai iuga o se suesuega na fesiligia ai “tamaiti e toʻa 758 i le va o le taʻi 10 ma le taʻi 17 tausaga, faatasi ma o latou mātua.”
Afai e faatalanoaina na talavou i le taimi nei, atonu latou te taʻua ai ni mafuaaga faaopoopo mo le mataʻu, e pei o mafuie. Ina ua mavae le mafuie matautia i Los Angeles ia Ianuari 1994, na lipotia mai ai e le mekasini o le Time e faapea: “Faatasi ma āuga o mafatiaga ona o ni faaletonu i le mala ua mavae, e iai faalogona, e teʻi lava ua e toe manatua mea na tutupu i taimi ua mavae, e pei o se ata faasolo i lou mafaufau, o miti e mataʻu ai, le lē mafai ona moe, ma le loto tiga ona o le lē mafai ona pulea o le olaga o se tasi.” Na faapea mai se tamaloa fai pisinisi o lē na filifili e alu ese mai le nofoaga na tupu ai le mafuie e faapea: “E lē afaina mea na faaleagaina. Ae o le fefe. E te alu i lou moega i le fogāfale i lalo ma ou seevae. E lē mafai ona e moe. E na o lou nofo ai i inā ma faatalitali i ai i po uma. E matuā leaga lava.”
“O le Faalausosoo mai o Mala, ua Faapopoleina ai Tagata Iapani,” o le ulutala lena o se lipoti na tuuina mai i Tokyo ia Aperila 11, 1995. Na faapea mai le lipoti: “O le osofaiga e faaaogā ai le kasa e faaleagaina ai neura . . . o se ta ogoogo lea ae maise lava i tagata Iapani ona sa oo mai e avea o se vaega o le faasologa o mea tutupu lea na aliaʻe atoatoa ai se faavae o masalosaloga fou e uiga i le lumanai. . . . Ua lē o toe lagona e tagata le saogalemu i auala tetele na sa masani ona lauiloa i le saogalemu i le ao ma le po.” Ma e lē na o tagata tino matutua e matataʻu. “Na faapea mai le polofesa o Ishikawa [o le Iunivesite o Seijo], o le popole . . . sa patino lava e na o tagata talavou na oo i ai, o ē e masani ona lē iloa manino le mea o taofia e le lumanai mo i latou.”
Ua faaalia e mea moni e faapea o se “tulaga o le matuā mataʻu, e mafai ona suia ai gaoioiga a le faiʻai, ma oo ai ina lē mafai e tagata ona tali atu i nisi o uunaiga a le vailaau e faatoafilemu ai lea e puna mai i o latou lava tino, e oo atu lava i le faitau sefulu o tausaga mulimuli ane.” O loo taumafai pea saienitisi ina ia malamalama i le auala e faamatalaina ai e le faiʻai se tulaga matautia—le auala tatou te fuafuaina ai mea taitasi uma ma tali atu ai ma le mataʻu. Na tusia e Polofesa Joseph LeDoux e faapea: “I le malamalama i auala o neura, ua faapogaia ai ona iloa e se mea ola le mataʻu pe a tulai mai se tulaga, ua matou faamoemoe ai e faamanino atu auala masani e faagaoioia ai lenei ituaiga o mafaufau.”
O lea la, o le toatele o i tatou e faalēnaunau i le faavae tau vailaau po o neura e māfua ai le mataʻu. O le mea moni, atonu e sili atu ona tatou naunau i tali mo fesili e pei o lenei, Aisea tatou te fefefe ai? E ao faapefea ona tatou tali atu? Pe e iai sina mataʻu e lelei?
Atonu o le a e ioe e faapea, i nisi taimi e mafai e le mataʻu ona fesoasoani ia te oe. E mo se faaaoaoga, seʻi faapea ua po a o e agaʻi atu i lou fale. Ua va mai le faitotoa, e ui sa e tapunia mau. I le faamalamalama, e foliga mai ua e vaai atu e pei lava o ni tagata o loo feoai mai ai. Ua vave ona logo i ou tino ua iai se faaletonu telē lava. Atonu po o se gaoi po o se tagata leaga ma se naifi o i totonu o le fale.
O lou mataʻu na e tupu mai ma oe e faatatau i na tulaga, e ono laveaiina ai oe mai lou savali atu ma le leiloa o se tulaga matautia. O le mataʻu e mafai ona fesoasoani ia te oe e faaeteete ai pe saili ai se fesoasoani a o e lei fesagai ma se tulaga e ono afaina ai. E tele lava ni faaaoaoga o mea faapena: o se faailoilo o se uaea eletise malosi; o se faasalalauga mai le leitio e uiga i se matagi malosi o loo pepesi agaʻi mai i lou vaipanoa; o se paʻō faatiga taliga mai le afi o lau taavale a o e tietie atu i se auala feomaʻi.
I nisi o tulaga, o se lagona o le mataʻu o le mea moni e mafai ona avea o se uo. E mafai i lea ona fesoasoani e puipuia i tatou lava pe gaoioi ai ma le poto. E ui i lea, ua e iloa lelei lava, o le mataʻu pea lava pea po o le matuā faatumulia i le mataʻu, o le mea moni e lē o se uo. O se fili. E mafai ona tau lē āu ai lau manava, e tātāvale ai le fatu, matapogia ai, gatete ai, lagona le faafāufau, ma se lagona ua pei o se tagata ua faaesea mai isi.
Atonu o le a sili atu ona e fiafia ona ua faapatino mai e le Tusi Paia e faapea, o o tatou taimi, o le a faailogaina i taualumaga matautia e tutupu mai i le lalolagi ma e ala i le matuā mataʻu. Aisea ua faapea ai, ma o le ā se aafiaga e mafai ona faia e lena mea i lou olaga ma ou mafaufauga? Aisea foi ua faapea mai ai e tusa ai ma le vaaiga faale-Tusi Paia, e iai se mataʻu masani e mafai ona fesoasoani patino ma e lelei? Seʻi o tatou vaai.
[Pusa i le itulau 3]
Na fesiligia po o le ā e sili ona faapopoleina ai i latou ma o latou aiga, ua faapea mai tagata mātutua ma tamaiti, latou te matataʻu:
TAMAITI MĀTUA
56% Solitulafono sauā faasaga i le aiga 73%
53% O se tagata matua ua leai se galuega 60%
43% Ua lē lava tupe e faatau ai meaʻai 47%
51% Ua lē lava tupe e vaai ai se fomaʻi 61%
47% Ua lē gafatia le faia o se fale 50%
38% Sui o le aiga o iai se faafitauli tau i fualaau faasaina 57%
38% Ua lē mafai ona nonofo faatasi lo latou aiga 33%
Source: Newsweek, November 22, 1993