Pe Filifilia e o Tatou Sela e Pulea le Fausaga o le Tagata lo Tatou Iuga?
NA FAAPEA mai James Watson, o lē o loo taʻua i le amataga o le tusi, Exploding the Gene Myth, a Ruth Hubbard ma Elijah Wald: “Sa masani ona tatou manatu i lo tatou iuga e faapea e faalagolago i fetu. Ae i le tulaga lautele, o lea ua tatou iloa nei, o lo tatou iuga ua iai lea i o tatou sela e pulea le fausaga o le tagata.” Ae peitai, i lalo ifo o le faamatalaga a Watson, ua vave lava ona taʻua mai ai R. C. Lewontin, Steven Rose, ma Leon J. Kamin ua latou faapea mai: “E faigata ona tatou mafaufauina se uiga moni faaletagata na tuuina i totonu o o tatou sela e pulea le fausaga o le tagata i se auala e lē mafai ona suia e tulaga lautele faaletagata.”
Ua aoteleina e le faavaa o lena tusi nisi o mataupu o loo iai ma amata ai lava i se fesili tāua e faapea, “Po o uiga faaletagata o se mea e tuufaasolo mai i sela o amata afuafua mai ai?” I se isi faaupuga, po o uiga faaletagata na tuufaasolo uma mai lava i o tatou sela e pulea le fausaga o le tagata ia latou te tuufaasoloina atu uiga ma amioga i meafaiola? Pe e tatau ona faatagaina nisi o amioga lē mamā ona o le manatu e faapea o āuga autū o sela e tupuga mai ai o ia? Pe tatau ona manatu i tagata solitulafono e faapea, ua māfua ia amioga ona o ni uiga na tuufaasolo mai i totonu o o latou sela, ma faaitiitia ai tuuaʻiga ona e faapea e sosolo i le toto na tupuga mai ai?
E lē faafitia le tele o mea aogā ua maua i suesuega a saienitisi i lenei senituri. I nei mea ua maua, e aofia ai le mea ofoofogia o le DNA, ua taʻua o se kopi o lo tatou fausaga i le taimi e afuafua ai. O faamatalaga o loo taofia e le DNA, ua matuā iso ai saienitisi faapea ma isi tagata. O le ā se mea moni na maua i suesuega a le matātā tau i le amataga o le ola? Ua faapefea i mea na maua i suesuega ona lagolagoina ai le aʻoaʻoga faaonaponei e faapea ua uma ona faapolokalameina po ua uma ona tuupoina lo tatou iuga?
E Faapefea i Latou e Lē Faamaoni ma Tauatane?
E tusa ai ma se mataupu na lomia i le nusipepa The Australian, ua manatu nisi tagata suesue i mea tau i le amataga o le ola e faapea, “o le lē faamaoni, atonu o loo iai i o tatou sela e pulea le fausaga o le tagata . . . E foliga mai o o tatou loto tau faaʻoleʻole, o le auala lava lena na faia ai.” Seʻi manatu i le matuā faaleagaina e mafai ona faia e lenei manatu i faaipoipoga ma aiga e ala i le fafauina e se tasi o se mea e alofaga i ai lē ua manao e alo ese mai tuuaiga po o tiute tauave ona o le ola i se olaga lē mamā!
E faatatau i faiga faatauatane, na tusia ai i le mekasini o le Newsweek se mataupu o loo faaulutalaina e faapea “Born or Bred” (Pe Māfua Ona o Sela na Fanau Mai ai, pe Ona o le Tausiaina Aʻe?) Ua taʻua i le mataupu e faapea: “O loo tauivi le faasaienisi ma suesuega a fomaʻi o le mafaufau ina ia malamalama i suesuega fou o loo aumaia ai se manatu e faapea, o faiga faatauatane, atonu o se faafitauli tau i sela autū o fausia aʻe ai, ae lē o le tausiga a mātua. . . . I manatu o tagata tauatane lava latou, e toatele e ioe i le manatu e faapea, o le tauatane e māfua mai i sela faafanau tama.”
Ona sii mai lea e le mataupu le faamatalaga a Dr. Richard Pillard, o lē na faapea mai: “Afai o faanaunauga o le tagata tau i feusuaiga e māfua mai i mea na faia aʻe ai i le taimi na afuafuaina ai, o lona uiga la, ‘E lē o se mea sese lenei mea, ma e lē o sou sese foi.’” I le faamalosia atili o lenei finauga e faapea “e lē o sou sese,” na mātauina ai e se tagata suesue i faiga faatauatane, o Frederick Whitam, e faapea, “e iai se faanaunauga i tagata e faapea, e pei ua matuu atu se avega mamafa pe afai e fai atu o faiga faatauatane o se uiga na tupuga mai ma tagata. O se mapusaga i aiga ma tagata tauatane o loo nofosala i le faia o le tauatane. O lona uiga foi, o le a lē toe popole le sosaiete o tagata e uiga i mea e pei o ni faiaʻoga o ē tauatane.”
I nisi taimi, o na faaupuga ua latou taʻua o faamaoniga e faapea o faanaunauga faatauatane e māfua mai i sela e pulea le fausaga o le tagata, ua folasia mai e auala o faasalalauga e faapea, o se mea moni ma o se faaiuga, nai lo o ni manatu o se mea e mafai ona tupu ma e lei faamautinoaina.
Ua faaleaoga e le mekasini o le New Statesman & Society nisi o faamatalaga ua lipotia mai ai mea na maua i suesuega: “O se tagata faitau e mafai ona faaseseina ona atonu ua ia lē amanaia le faaletonu o se faamaoniga maumaututu—po o le mea moni, e matuā leai se faavae o le manatu sese faasaienitisi e faapea, o amioga lē mamā faaleituaiga ‘ua tuuina i totonu o sela tuufaasolo o le tamaloa, ma ua faapolokalameina i faiʻai o tane.’” I le la tusi e taʻua o le Cracking the Code, ua faaalia ai e David Suzuki ma Joseph Levine o la popolega e uiga i suesuega i aso nei e faatatau i sela afuafua o le tagata: “E ui lava ina finau mai e faapea, e mafai e sela e pulea le fausaga o le tagata ona taaʻina amioga i se uiga lautele, ae e fia faailoa atu foi se isi faafitauli e faapea, o se sela faapitoa—po o ni sela se lua, po o ni sela se luasefulu—o loo pulea moni lava auiliiliga faapitoa o uiga faaalia o se manu i lona siosiomaga. E tusa ai o lenei manatu, o se mea tatau ona fesili pe faamata ua maua e se tasi i uiga maumauai o mea ninii po o molecules i le fausia ma toe fetuunai ni alava o le DNA ua aafia ai ni amioga patino o le fausaga o le tagata mai le amataga.”
Sela e Pulea le Fausaga o le Tagata ua Pulea e le ʻAva Malosi ma Tagata ua Masani i le Solitulafono
O suesuega e uiga i tagata ua pulea e le ʻava malosi, ua matuā faateʻia ai le toatele o le ʻau suesue i sela o afuafua ai le tagata i le faagasologa o tausaga. Ua faapea mai nisi, ua faaalia i suesuega, o le iai po o le lē iai o nisi o sela e pulea le fausaga o le tagata, ua māfua ai lē pulea e le ʻava malosi. Mo se faaaoaoga, na lipotia mai e le mekasini o le New England Journal of Medicine i le 1988 e faapea, “i le faagasologa o le sefulu tausaga ua mavae, na aumaia ai e ni suesuega eseese ni faamaoniga maumauai se tolu e faapea, o le pulea e le ʻava malosi, o se uiga tuufaasolo.”
Ae peitai, ua luʻia nei lenei manatu e nisi tagata suesue faapitoa i tulaga o mea ua puleaina tagata, ua faapea mai ai, o le pulea e le ʻava malosi, o se taaʻiga e tele lava ina māfua mai i le faapaiolosi (biological). Ua taʻua i se lipoti mai le Boston Globe o Aperila 9, 1996, e faapea: “E leai se sela o le puleaina e le ʻava malosi e mafai ona vaaia, ma ua faailoa mai e nisi tagata suesue e faapea, o le sela e sili atu ona lata i ai atonu o le a latou maua, o sela ia ua māfua ai ona inu tele nisi tagata e aunoa ma le onā ai—o se masaniga atonu na amata ai ona aafia i latou i le puleaina e le ʻava malosi.”
Ua lipotia mai e le New York Times e uiga i se koneferinise na faia i le Iunivesite o Maryland i Amerika ua taʻua e faapea, “Le Uiga ma le Tāua o le Suesuega e Uiga i Tupuaga ma Amioga Solitulafono.” (The Meaning and Significance of Research on Genetics and Criminal Behavior). O le manatu i le iai o se sela e pulea le fausaga o le tagata ua māfua ai le solitulafono, e matuā faigofie lava. E foliga mai e toatele le ʻau fai manatu ua naunau e lagolagoina lea taofi. Na faapea mai se tusitala saienitisi i le mekasini The New York Times, o amioga leaga, atonu o loo taʻaiʻai i tāʻaiga o sela po o chromosomes na tuufaasolo mai e o tatou mātua ia i tatou i le taimi na afuafua ai.” Ua lipotia mai e se mataupu i le New York Times e faapea, o le talanoaina pea o sela e pulea le fausaga o le tagata o aafia ai le tagata solitulafono, ua faatupu ai le manatu e faapea, o le solitulafono e iai “sona amataga taatele—o se faaletonu i le faiʻai.”
Na valoia e Jerome Kagan, o se tagata suesue i mea tau i le ola i le Iunivesite o Harvard e faapea, o le a oo mai le aso o le a faailoa mai ai e suesuega i sela autū o le fausaga o le tagata po o ai tamaiti o le a iai uiga sauā. Ua faapea mai nisi tagata, atonu e iai lava se faamoemoe mo le puleaina o le solitulafono e ala i le toe faatonutonuina o sela mo le ola nai lo le ala mai i faiga masani mo le faaleleia ua masani ai le lautele.
O le gagana ua faaaogaina i lipoti e uiga i nei manatu e faatatau i le faavae i le amataga o amioga, e masani lava ona lē manino ma lē mautinoa. Ua faamatala mai e le tusi Exploding the Gene Myth e uiga i se suesuega a Lincoln Eaves, o se tagata suesue i amioga, o lē na faapea mai, na ia maua se faamaoniga mo le amataga o mafatiaga. Ina ua uma ona suesueina fafine na manatu i ai sa sili ona aafia gofie i mafatiaga, na manatu ai Eaves e faapea, “o uiga mafatia ma amioga a [fafine], atonu na māfua ai ona tutupu na faalavelave e lei fuafuaina.” O ā nei “faalavelave e lei fuafuaina”? O fafine na suesueina, na “tatoso faamalosia, fasia, pe faateʻaina mai a latou galuega.” O lea, pe na māfua nei mea faigata ona o mafatiaga? Ua faaauau mai le tusi e faapea: “O le ā le uiga o lena manatu? O le tatosoina faamalosi o fafine, fasia, pe faateʻaina foi mai a latou galuega, na mafatia ai i latou. O le tele o mea faigata na oo ia i latou, o le umi foi lena o le matuā mafatia. . . . Atonu e aogā ona vaavaai mo se mea moni pe afai na maua e [Eaves] e faapea, o mafatiaga sa leai se fesootaiga ma so o se mea na tupu i le olaga.”
Ua faapea mai lena lava lomiga, o nei tala ua “sili ona iloga i le tele o lipoti i aso nei e uiga i amioga, e lē gata i ala masani o faasalalauga a o mekasini faasaienitisi. O loo fefiloi ai mea moni e naunau i ai, o ni matematega e lē o lagolagoina, ma ni faamatalaga soonafai e lē faavaea i le tāua o sela e pulea le fausaga o le tagata i o tatou olaga. O le mea uigaese i le tele o nei tusitusiga, o lona lē manino lea. Ua faaauau mai e faapea: “E iai se eseesega tele i le va o le faafesootaia o tulaga o sela e pulea le fausaga o le tagata ma tulaga o loo mulimuli i le fua o tulafono a Mendelian e faatatau i le tuufaasolo mai, ma le faaaogaina o ‘faanaunauga’ lē mautinoa e uiga i le amataga e faamatala ai tulaga lavelave e pei o le kanesa po o le toto maualuga. Ua soona vavevave saienitisi i le faia o le faaiuga i lo latou faaalia o le manatu e faapea, o suesuega o le tauamataga mai o sela afuafua ua mafai ona fesoasoani i le faamatalaina o amioga a tagata.”
Ae peitai, i le vaai atu i mea uma o loo faia, ua masani ona lāgā ai ni fesili o loo tumau pea ona manaomia ni tali: Aisea e aliai mai ai i nisi taimi ni suiga o amioga i o tatou olaga? Ma o faapefea ona tatou pulea na tulaga? O faapefea ona tatou maua ma tausia pea le puleaina o o tatou olaga? Atonu o le a fesoasoani le mataupu o sosoo mai e taliina nei fesili.
[Pusa/Ata i le itulau 6]
Togafitiga o Sela e Pulea le Fausaga o le Tagata—Po ua Faataunuuina Mea na Faatalitalia?
Ae faapefea togafitiga o sela e pulea le fausaga o le tagata—i le tuiina o sela e faasaʻosaʻo ai tagata mamaʻi e togafitia ai i latou mai faamaʻi na fananau mai ma i latou? Sa maualuga le faamoemoe o saienitisi i nai tausaga ua mavae e manuia. “Po o le taimi talafeagai ea lenei e togafitia ai sela e pulea le fausaga o le tagata?” na fesili ai le nusipepa The Economist o Tesema 16, 1995, e faapea: “I le faia o se faaiuga mai le faamatalaga a fomaʻi e togafitia sela e pulea le fausaga o le tagata, ma le tele o nusipepa, atonu o le a e manatu ai faapea. Ae peitai, e lē ioe i ai saienitisi sili ona atamamai o Amerika. E sefulufa ni saienitisi iloga na faatalosagaina e Harold Varmus o le faauluuluga o le National Institutes of Health (NIH), latou te toe autaluina le mataupu i le togafitiga o sela e pulea le fausaga o le tagata. Ina ua mavae le fitu masina o manatunatuga loloto i ai, na latou faapea mai i se lipoti na faasalalauina i le vaiaso ua mavae, e ui lava ua taulau togafitiga o sela e pulea le fausaga o le tagata, ae o lona taunuuga e oo mai i le taimi nei, ua na o ni tala ‘soonafai’.” Na faia ni suesuega i ni tagata e 597 na pagatia i le maʻi o le adenosine deaminase (ADA) o se faaletonu po o se tasi o le tele o maʻi ua manatu i ai e ono togafitia e ala i le faaopoopo atu i ai o sela ese. “E tusa ai ma le suesuega a nisi saienitisi,” ua faapea mai le nusipepa The Economist, “e leai lava se tagata maʻi ua manino mai le aogā i ai o sea togafitiga.”
[Ata i le itulau 21]
E ui i tala a nisi i le muai filifilia o uiga o tagata e ala i sela autū o fausia aʻe ai, ae mafai e tagata ona filifilia le auala latou te amio ai