Se Lalolagi e Aunoa ma le Matapeapea
“A AUNOA ma le suia o mafaufau o tagata i le lalolagi aoao, o le a leai lava se mea e suia mo le lelei o tagata, ma o le mala o loo agaʻi atu i ai lo tatou lalolagi . . . o le a lē mafai ona alofia.”—Václav Havel, o le peresitene o le Czech Republic.
E toatele tagata ua latou iloa o le faiga o mea o iai nei o le lalolagi e lē mafai ona faasaoina. O isi e pei o Václav Havel, ua talitonu e na o le pau le vaifofo o se suiga lea o mafaufauga ma gaoioiga a tagata i le lalolagi aoao. E fai ma faataitaiga, ua faapea mai se tasi tagata mātau mea i le vaaiga o iai nei le lalolagi: “Mo le faitau selau miliona o ē ua matuā matitiva lava, o le a lē lelei le vaaiga i le lumanai mo meaʻai ma mea o loo manaomia mo le ola . . . seʻi vaganā ai ua faia e malo o le lalolagi ni gaoioiga mautinoa ina ia suia ai le tele o tulaga o iai nei.”—Food Poverty & Power.
E ui i lea, pe o se mea moni ea le tuu atu o lo tatou faamoemoe mo le faasaoina i se suiga patino i uiga o tagata? Pe e mafai ea ona tatou matuā talitonuina faiga malo e faia “ni gaoioiga mautinoa ma ia suia ai tulaga o iai nei?” Ua faapena le manatu o nisi tagata. Ua latou faapea mai: ‘Ua tuuina mai e le Atua ia i tatou le filifiliga saoloto, ma ua iai ia i tatou le tiute tauave e suia ai.’ Peitai o mea moni matautia o le talafaasolopito ua tulai mai ai fesili e faatatau i le naunau ma le tomai o le tagata e faia ai suiga o loo manaomia. E lē o se vaaiga e na ona faavaivai loto lenei mea, nai lo lea, o se vaaiga e tusa ma tulaga moni lava. Pe o le a e faatuatuaina se fomai tipitipi na te faasaoina lou ola pe afai ua e iloa na feoti uma ana maʻi muamua?
Po o se Faafitauli ea Tau i Aʻoaʻoga?
Ua faapea mai Ted Trainer, i le Developed to Death—Rethinking Third World Development: “O le faafitauli o le tulaga lea tau aʻoaʻoga.” Ua faapea mai o ia, “e leai so tatou faamoemoe e mafai ai ona suia se lalolagi e sologa lelei lona atinae,” seʻi vaganā ua aʻoaʻoina tagata ina ia iloa ua manaomia se suiga patino. E mautinoa o loo manaomia ona aʻoaʻoina tagata i le tāua o le suia o uiga ma gaoioiga pe afai o le a faasaoina le lalolagi. O le mea moni, e tāua tele, ma ua taʻua e le Tusi Paia se polokalame tau aʻoaʻoga faapena. Ua faapea mai o le a “tumu le lalolagi i le malamalama o Ieova.” Ona lē toe “faia [lea o] se mea leaga, . . . [e] le faaumatia foi se mea” i so o se vaipanoa lava o le lalolagi.—Isaia 11:9.
Peitai e lē lava le tele o aʻoaʻoga, e oo foi lava i le polokalame tau aʻoaʻoga a le Atua, e tafiesea ai tagata matapeapea mai le lalolagi, o ē o faia le tele o le faaleagaina ma faasosolo atu le faafanoina. O le a fua mai e aʻoaʻoga suiga i na o tagata o ē mananao e sui, tagata lava o ē mananao e sui atu e tusa ai ma faatulagaga a le Atua. E tusa ai ma fa a Iesu Keriso, e toalaiti i latou ia. (Mataio 7:13, 14) O lea, e lē o faavaea folafolaga a le Tusi Paia i se suiga i ni faamoemoega fatu e faapea e iai se aso o le a pupula ai mata o tagata uma i le telē o le faafitauli ona suia ai lea o o latou ala. Ua faapea mai o le a faia e le Atua se gaoioiga tuusao ina ia faamamāina ai le lalolagi mai tagata matapeapea.
Se Faauilavea e Mai le Atua
E toatele ua latou manatu o le faauilavea tuusao mai o le Atua e na o se miti po o se mea e lē moni. Ua faapea mai le World Hunger: Twelve Myths: “O malamalamaga fou na aliae mai i le senituri sefuluvalu ua faamalosia ai i tatou ina ia lafoaia se talitonuga faamafanafana loto o le a faauilavea mai le Atua ma toe faasaʻo ai le tulaga o le tagata.” Ae pe e tatau ea ona tatou faatuatua atu i finauga poto ma filosofia faaletagata a i latou o ē ua mou atu lo latou faatuatua “i se Atua e faauilavea mai”? Pe ua lē avea ea a latou vaifofo e na o ni mea e lē moni?
O se mea atamai le faavae o lo tatou faamoemoe mo le laveaiina i valoaga lē masese o loo maua i le Tusi Paia o loo faapea ona faasino atu i le faauilavea mai o le Atua. E lē faapea e na o se “talitonuga faamafanafana loto” le talitonu i folafolaga a le Atua—ua na o le pau lea o le faamoemoe moni mo le faasaoina ua iai ia i tatou!
ʻE Fano i Latou o Loo Faafanoina le Lalolagi’
O le ā moni lava ua folafola mai e le Atua? Ia, o se tasi o mea, ua ia folafola mai e tafiesea mai le lalolagi i latou o faaoonaina ma faatafunaina le siosiomaga. Ua folafola mai i le Faaaliga 11:18 e faapea e iai lana ‘taimi atofaina’ e ‘faafanoina ai i latou na fano ai le lalolagi.’ O le ā e uiga i ai lena mea? O le a uiga o se iuga ia i latou uma o faataugaina ē matitiva ma ē vaivai. O le Atua o le a na ‘faamasinoina ē ua puapuagatia i le nuu, laveaiina fanau a ē matitiva, ma tuʻimomomo lē ua faasauā.’ O le a na tafiesea ē matapeapea ma tuu atu le avanoa i ē lē sala na afaina ina ia uluola i le manuia. “Auā e laveai e ia o lē mativa i lona alaga mai . . . E laveai o ia ia i latou ai le saua ma le faamalo; e silisili foi o latou toto i lona manatu.”—Salamo 72:4, 12-14.
Maeu se suiga o le a aumaia e lena mea! E tusa ai ma le faamatalaga a le aposetolo o Peteru, o lenei suiga o le a oo i tagata uma, o le a maua ai le “lagi fou ma le lalolagi fou.” (2 Peteru 3:13) I lenei “lalolagi fou,” o le a olioli ai tagata uma i le lava ma totoe o fua ua fuaina mai e le laueleele. (Mika 4:4) E oo lava i le taimi nei, o loo lava ma totoe meaʻai mo tagata uma. O le faafitauli, o le lē faasoasoaina tutusa lea. Ua faapea mai Anne Buchanan i lana tusi Food Poverty & Power: “Ua fuafuaina e mafai ona tatou fuaina mai mea ua lava lelei i vaega o le lalolagi ia e mafai ona galueaiina e fafaga ai le 34-48 piliona tagata.”
O le a faasaoina lenei paneta. O Lē na Foafoaina “na ia le faia fua, na ia faia ina ia āina.” (Isaia 45:18) O le gaoioiga a le Atua faasaga i tagata matapeapea o le a avea o se vaitaimi puupuu o se “puapuaga tele.” (Mataio 24:21) O ē faasaoina mai i lena puapuaga o le a olioli i se lalolagi parataiso ua ʻaināina e tagata ua matuā saoloto mai le matapeapea. (Salamo 37:10, 11; 104:5) O le a avea e pei ona folafola mai ai le Tusi Paia: “E soloiesea foi e le Alii o Ieova o loimata i mata uma lava.”—Isaia 25:8.
E mafai ona avea oe o se tasi e mauaina aogā mai gaoioiga a le Atua i le faamamāina o le lalolagi mai le matapeapea. Pe afai e te manao moni lava e faia le finagalo o le Atua, ia faaavanoa atu oe ia maua mai fesoasoani uma ua saunia, e fesoasoani ai ia te oe ina ia faasaoina i le taimi nei i totonu o se lalolagi matapeapea. Ia faia ni gaoioiga ina ia faasaoina ai mai le “puapuaga tele.” Ua nofosauni Molimau a Ieova e fesoasoani atu ia te oe ina ia e aʻoaʻoina mea e manaomia ona e iloa. Aua e te faatalatu e faafesootai atu i latou i le Maota o le Malo o i lou vaipanoa po o le tusi atu i se tuatusi e latalata ane o loo tusia i le itulau e 5.