“Le Tupulaga o le Matapeapea”
AFAI e faafaigata i le tagata ona faaiʻu e faavavau le fulū masani, o le ā la le avanoa ua ia te ia e soloiesea ai le maʻi aupito sili ona lavelave o le matapeapea?
E foliga mai o le matapeapea ma le manatu faapito e lē tau aʻoaʻoina—e manino le iai mai lava i le tamaitiiti. E mafai ona e tulimataia ni tamaiti laiti se toalua o taaalo i a la meataalo ma iloa ai le mea lena.
O le matapeapea o tagata taitoatasi, ua taatele naʻuā ma ua leaga naʻuā, ae a oo mai i le matapeapea faalemalo pe faavaomalo, e faitau miliona ua aafia ai i se tulaga e faaleagaina ai. Seʻi fai ma faaaʻoaʻoga, le fefaatauaiga faavaomalo o vailaau faasaina. Ua taofi mai se mekasini faa-Sepania e faapea o le pisinisi aupito sili lenei ona tele i le lalolagi—e $300 afe miliona talā i le tausaga e tasi. E faitau miliona ola ua faaleagaina ai, ma le lē mafaitaulia o maliu faafuasei e mafua mai i le faaaogāseseina o vailaau faasaina. O le ā le pogai autū o le salalau vave e mataʻu ai i le faatau atu o vailaau faasaina? E aunoa ma se masalosalo, o le matapeapea.
Ua faamatilatila e le World Press Review lenei uunaiga o le loto o le matapeapea. Ua ia siitia mai le mekasini o tala fou i Madrid, le Cambio 16, lea ua matuā taʻutino mai faapea, e “na o le 10 i le 20 pasene o tupe faasili uma e maua mai le faatauina atu o vailaau faasaina e faafoi atu i atunuu o loo aumai ai vailaau faasaina. O le isi 10 pasene ua avatua i le faapotopotoga o loo faia le fefaatauaiga, e ala i le toe faaaogāina i fale suesue, masini ma taavale, ma auupega. . . . O mea totoe, ua iʻu ai lava i totonu o atunuu o loo faaaogāina ma tuuina i teuga lafoga i faiga faateugatupe a le lalolagi.”
O le mea lenei ua taʻupepeloina ai le manatu faapea, ona o le tulaga manaomia tele, o le pogai lea o le matapeapea, o le matapeapea ua na o se uiga patino o ē matitiva po o ē ola i se tulaga maulalo. E manino lava, o le matapeapea o le uiga lē taulau lea o tagata ua salalau atu ma aafia ai le faasologa o manatu ma talitonuga o le sosaiete uma o le fanau a tagata, e aofia ai i latou e lē o iai moni lava se manaomia. O le tasi o uiga e matuā ese o le matapeapea o le fai togafiti taufaasese—e oo lava i tagata e masani ona loto malie i mea ua latou maua i le olaga o le a faaalia le matapeapea pe afai e tuuina atu faafuasei i ai le avanoa.
Na auē se tagata tusitala o Meg Greenfield e faapea: “E te tatala lau nusipepa i so o se aso e tuuina mai ai, ma e faitau ai e uiga i faamasinoga sili ma tagata faapitoa e faia faaiʻuga o faamasinoga ma valaau e masalomia, o tagata e taumafai e uunai faamalosi le faasalaina o isi, ma talausui, ma o se mea e matuā mafatia ai le loto. Ua oo lava ina talia faapea o nisi o moliaga na tuuina mai e leai ni faavae, ma o isi ua matuā faaʻoleʻole lava, e foliga mai ia te aʻu ua toe oo mai foi le taimi na faia ai e tagata mea ma faatagaina e sosolaese mai mea na sa lē taitai lava tatau ona faatagaina. . . . O le mamao lenei ua tatou oo i ai: o le tele o lo tatou taʻuamiotonuina e mai le manao tele o le tagata lava ia, o le matapeapea.”
O le ā le Tele o le Salalau Atu?
O le matapeapea e lē o se mea fou i le fanau a tagata, e ui lava e lē taumatea ua faasalalauina atu ona o omiga o le olaga i lona 20 o senituri. Ona o le matuā salalau atu o le matapeapea o lea ua faasino mai ai e se faatonu o The Christian Century i le sefulu tausaga o le 1980 se igoa faapea ua ia lagona e fetaui lelei ma na igoa e pei o “Le Tupulaga o Popolega” o tausaga o le 1950 po o “Le Sefulu Tausaga o Aʻu e Muamua” o tausaga o le 1970. Ua na faailogaina tausaga e sefulu o le 1980 o “Le Tupulaga o le Matapeapea”!
I aso nei, ua mafai ona vaaia le matapeapea i so o se vaipanoa o loo faatasitasi ai tagata—i nofoaga o galuega, i aʻoga, ma i se tulaga sili i le faalenuu. Ua na galueaiina ana taaʻiga iʻuvale i faiga tau tamaoaiga, i faiga faapolotiki, ma e oo lava i lotu autū o le lalolagi.
O se mea lava e masani ai, ua tuputupu aʻe le matapeapea i faiga iʻuvale lē faaletulafono po o le taufaasese. Mo se faataʻitaʻiga, ua taʻu mai e The Canberra Times, e uiga ia Ausetalia faapea ua iai o ia i le tulaga mamalu faaletonu o le taʻitaʻiina o le lalolagi i faiga tau faasese i le inisiuaina o taavale. E foliga mai o loo lagolagoina e le Law Society Journal a Ausetalia lenei manatu, i le taʻua faapea: “O faamatalaga tau faasese ua faia e tagata o loo fai inisiua ua oo atu ai i le faitau miliona talā i tausaga taitasi e totogiina e kamupani inisiua, ma tagata e lē o inisiua tuusaʻo o loo totogi o latou inisiua.” Ua faaopoopo mai le mekasini faapea “o se faafitauli matuiā ua matuā faateleina,ae maise lava i oganuu o loo iai le au susunu fale, tagata gaoi i uafu, o taavale ma aiga o loo iai mea ua inisiuaina.”
O lea e faigofie ai ona malamalama i le pogai e aamu ai le toatele o tagata i le manatu faapea e iai se taimi o le a faaiʻua ai e faavavau le matapeapea. Ioe, ua latou lagona faapea o le matapeapea o le a iai pea ma i tatou ma o se lalolagi e aunoa ma le matapeapea ua na o se miti e lē mafai ona taunuu.
O le a Faaiʻua e Faavavau le Matapeapea
O le ā le faavae mo le taofi i lugā e ui lava ina e foliga mai e leʻi mautinoa? O loo faavae i le mea moni faapea o le ola i se olaga e aunoa ma le matapeapea ua uma ona ausiaina. E ui lava ina o nei ausiaga e lē lelei atoatoa, ae ua faaalia ai le mea e mafai ona faia faatasi ma le lelei o le aʻoaʻoina ma uunaiga o le loto. O le mataupu o loo mulimuli mai o le a faaalia ai pe ua na ona faapefea ona iai se lalolagi atoa e aunoa ma le matapeapea.