Tautala i Gagana Eseese—O se Mea Uigaese ua Tupu Tele
“O SE malosi ua na pulea loʻu laulaufaiva ma na tafe atu ai e pei o se vai upu mai loʻu gutu. Maeu se olioli ai i lena mea! Sa oo mai ai se faalogona ua matuā sili ona faamamāina ai. Talu mai lena taimi, e leʻi toe tutusa ai lava aʻu,” na alaga ai se tasi o lē na tofo i se mea uigaese o le tautala “i se gagana e lē iloa.”
O lena la ua outou maua se faamatalaga a se tagata e uiga i lona uluai tofo i le tautala “i se gagana e lē iloa.” Atonu o le a fesili ai ma le fia iloa se tasi, ‘Ae o le ā lena gagana?’ O loo faasino atu lea i se faiga po o se talitonuga i nisi lotu, na o loo fai mai ai nisi fafine ma tamaloloa ua faagaeeina i latou e le agaga o le Atua e tautala i gagana a nuu ese po o gagana uigaese latou te lē iloa.
O se faiga uigaese faalelotu lea ua tupu tele. Sa manatu muamua i ai faapea o mea na sa tutupu patino lava i na o tagata talitonu o le lotu Penetekoso, ae o le tautala i gagana eseese ua sopo atu nei i tuaoi o faiga faalotu ma ua aofia ai le lotu Papatiso, Episikiopo, Luteru, Metotisi, Periperiane, ma le Katoliko Roma. O le uiga o se tagata pe a iai i lea tulaga ua faamatalaina faapea e matuā fiafia lava e pei e faavale malosi, e sioa, ma e pei o se tagata ua faamoe i se vailaau faagase. Ua taʻua foi e nisi o se mea faaootia loto. E iai se mana uigaese e faatosina ai tagata lea e ō faatasi ma le tautala i gagana eseese, po o le glossolalia.
Aiseā e Naunau ai i le Tautala i Gagana Eseese i Aso Nei?
I lana tusi Tongues of the Spirit, ua fautuaina ai e Cyril G. Williams faapea atonu e iai se “fesootaiga i le va o le lagona ua lē taulau, ma le faanaunau e ‘tautala i gagana eseese.’” Ua ia faamatalaina lea mea faapea e pei o se mea e maua ai mapusaga o loo iai “se togafitiga tāua e faaitiitia ai le tigā o faalogona” ma o se “vaifofo mo ni feteenaiga i totonu.” O le atuatuvale o le faamoemoe i galuega faalotu, le tigā o faalogona, o le lē taulau i se galuega, faanoanoaga, omiga i le aiga, po o maʻi i le aiga, o vala na ua taʻua e saosaolaumea i le tautala i na gagana e lē iloa.
Ua faapena foi i le tusi The Psychology of Speaking in Tongues, ua faapea mai ai John P. Kildahl “o le popole e manaomia foi mo le atiina aʻe o le tomai e tautala ai i gagana eseese.” E ala i suesuega totino ma le faatalanoaina ma le faaeteete, na iloa ai faapea “e sili atu i le 85% o tagata e tautatala i gagana eseese, e manino lava na oo i se mala o popolega ina ua uma ona latou tautatala i gagana eseese.” Mo se faaaʻoaʻoga, o se tinā sa manao e tautala i gagana eseese ina ia mafai ai ona tatalo mo lana tama o lē na maʻi i le kanesa. Sa iai foi se tamaloa na amata ona tautala i gagana eseese i se vaitaimi na lē mafai ai ona faia sana filifiliga e uiga i se galuega na ofoina mai ia te ia e siitia ai lona tulaga. E faapena foi se fafine sa amata ona tautala i gagana eseese ina ua mavae se vaiaso talu ona auai lana tane i se faalapotopotoga e fesoasoani i tagata ua fai ma masani le inu ʻava malosi (Alcoholics Anonymous).
O le ā na Oo i se Tasi?
Na lipotia mai e se tasi o lē na tautala i gagana eseese mo le uluai taimi e faapea: “Sa ou lagona e pei ua mū loʻu tino atoa, ona oo lea ia te aʻu le maalili, ma ua lē motu le tafe ifo o loʻu afu, ona ou tete lea ma ua vaivai oʻu vae.” O le tautala i gagana eseese, e masani lava ona oo ai i ni uiga e lē masani ai ua iloa e nisi ua fai ma faalavelave. Mo se faataʻitaʻiga, “o se tasi teine na toetoe lava a mole i ona lava fāua a o ia faasasaʻo i luga o se nofoa, e faalagolago lona ulu i le faalagolago i tua o le nofoa, e tuu ona mulivae i le fola, ua malō ona vae.” I se sauniga a se tasi faapotopotoga “na tatafiti ai se tamaloa mai le isi itu o le falesa e oo i le isi itu.”
Na tusi mai Polofesa William J. Samarin e faapea, “mo nisi tagata, o le tautala i gagana eseese, o se tulaga lea mo le papatisoina ai i le Agaga Paia.” A aunoa ma lea, “o le a oo ai ia i latou se lagona faapea ua lē atoatoa i latou.” Ua manatu foi i ai faapea “o se tali i tatalo, o se faamaoniga o le alofa ma le talia mai e le Atua.” Na faapea mai nisi, e maua ai e i latou se lagona maopoopo i totonu, se olioli, ma le filemu, faatasi ma se “lagona ua faateleina o le malosi” ma “se lagona e sili ona malosi o le matauliaina.”
Po o le tautala i se gagana e lē iloaina o se faaaliga moni lea o le gaoioiga a le agaga paia? Pe e mafai e lea mea na tofo i ai ona faaesea ai se tagata e avea o se Kerisiano moni? Po o le tautala i gagana eseese o se vaega o le tapuaiga e talia e le Atua i aso nei? O nei fesili e manaomia ni tali e sili atu na i lo o ni tali faanatinati. Aiseā? Ona tatou te mananao ina ia faamaonia ma faamanuia e le Atua la tatou tapuaiga.