Lomiga Faale-Tusi Paia I LE INITANETI
Lomiga Faale-Tusi Paia
I LE INITANETI
Faa-Samoa
ā
  • ā
  • ē
  • ī
  • ō
  • ū
  • ʻ
  • TUSI PAIA
  • LOMIGA
  • SAUNIGA
  • w98 3/1 itu. 4-7
  • Aisea ua Latou Talosagaina ai le Faamagaloga?

Leai se vitiō o maua i lenei vaega.

Faamalie atu na iai se faalētonu i le kopiina o le vitiō.

  • Aisea ua Latou Talosagaina ai le Faamagaloga?
  • Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1998
  • Tamaʻi Ulutala
  • Mataupu e Taitutusa
  • Autasi Faalelotu ma Tulaga Tau Amioga
  • E Lē Ioe Uma i Ai
  • Faamasinoga Tauatua
  • Ua Tautino e Lotu
    Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1998
  • Pe na o le Tasi le ‘Lotu Moni’?
    Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—2003
Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1998
w98 3/1 itu. 4-7

Aisea ua Latou Talosagaina ai le Faamagaloga?

O LE manatu faapea e ao i lotu ona salamō i o latou sese ma toefuataiina, e lē o se mea fou. I se lomifefiloi a lotu, le Religioni e miti (Lotu ma Tala Faafagogo), ua naunau le toatele o tagata i le tulaga faatagā faamaoni o le uluai lotu i le faagasologa o tausaga mai le 500 T.A. e oo atu i le 1500 T.A. ma sa taitaia ai le toatele o tagata e talosagaina se toefuataiina.

I le 1523, ina ua vavae ese mai Matini Luteru ma le Lotu Roma, sa taumafai loa Pope Adrian VI e atiae se autasi e ala i le auina atu o lenei feau i le Faapotopotoga o Tagata Maualuluga i Nuremberg: “Ua matou iloa lelei lava faapea mo le tele o tausaga o mea sa tatau ona inosia o loo filogia ai le Pulega a le Pope . . . E ao ona matou faia taumafaiga uma e toefuataiina ai ae maise lava le Vaega Pule a le Lotu Roma, auā, atonu o lea le amataga o mea leaga uma.” Peitai, o lena tautinoga, sa lē taulau ona faaleleia ai fevaevaeaiga pe faafetaiaia ai amioga piopio a le Vaega Pule a le lotu.

E lata mai nei lava sa faitioina ai lotu ona o lo latou gūgū e tusa ai ma le faatamaiaga o tagata Siū. Ua tuuaia foi i latou i lo latou lē taumafai lea e taofia o o latou tagata mai le faia o so latou sao i faiga taua. I le 1941, ina ua gāpā le Taua Lona Lua a le Lalolagi, sa fesili ai se patele e suafa ia Primo Mazzolari e faapea: “Aisea ua matuā leai ai se tali malosi atu a le Vatikana e faatatau i le lē tausia o aʻoaʻoga a le Katoliko e pei ona ia muai faia, ma o loo faia pea, pe a oo i aʻoaʻoga e faalētāua?” O aʻoaʻoga e itiiti lona tāua nai lo le ā? Sa faatatau le tala a le patele i le lotonuu faatupu vevesi lea sa avea ma ala e faaleagaina ai le olaga femalamalamaai o le lalo-lagi i lena taimi.

O le mea moni, seia oo mai i se taimi talu ai nei, o le tautino atu o le nofosala o le lotu o se faiga sa lē masani ai. I le 1832, i le tali atu i nisi o ē na uunaia le Lotu Katoliko ina ia ‘toe faamalosia ia lava,’ sa faapea mai ai Kelekolio XVI: “E mautinoa lava o se mea valea ma faaleagaina ai le fautuaina o se ‘toe faafoisiaga ma se toe faamalosiaga’ faapitoa mo le saogalemu ma le tuputupu aʻe o le [lotu], talu ai e faigata ona manatu faapea o le lotu e fai mea sese.” Ae faapefea mea sese ua manino mai e lē mafai ona faafitia? E eseese auala ua latou faaaogaina e fai ma a latou alofaga. O se faataitaiga, o nisi failotu ua latou maumaututu i le manatu faapea o le lotu e lē gata ina paia ae e agasala foi. Ua latou taʻua faapea o le lotu lava ia e paia—ua puipuia e le Atua mai mea sese. Peitai, o ona tagata lotu e agasala. O lea, ina ua faia mea lē tonu i le igoa o le lotu, sa lē tatau ona tuuaia le lotu, ae sa tatau ona tuuaia tagata taitoatasi o loo auai i le lotu. Pe e logoleleia ea lea faamatalaga? Sa lē faapena le failotu Katoliko Roma o Hans Küng, lea na tusi mai faapea: “E leai se Lotu e lelei atoatoa o iai e vavae ese mai tagata lotu lē lelei atoatoa.” Sa ia faamatalaina e faapea: “E lē o iai se Lotu e mamā mai agasala.”

Autasi Faalelotu ma Tulaga Tau Amioga

Atonu o e tau mānatu po o ā mea ua tutupu ua māfua ai ona manatu lotu e talosagaina se faamagaloga i lenei taimi. Muamua lava, sa tautino e lotu Porotesano ma le lotu Orthodox le nofosala ona o “fevaevaeaiga i taimi ua tuanai” i totonu o lotu eseese. Sa la faia lea tulaga i le fonotaga mo le autasia o lotu e taʻua o le “Faatuatuaga ma le Maopoopo” lea sa usuia i Lausanne, i Suisilani, i le 1927. Sa faapea ai loa ona mulimuli atu le Lotu Katoliko Roma i le faataitaiga a lotu Porotesano ma le lotu Orthodox. Ae maise lava talu mai le Vatikana II,a ua atili ai ona talosagaina pea e i latou e maualuluga o latou tulaga, e aofia ai ma pope, se faamagaloga mo fevaevaeaiga i totonu o Kerisinetoma. Mo le ā le fuafuaga? E mautinoa lava, e latou te mananao ia autasi atili Kerisinetoma. Na taʻua e le tusitala o le talafaasolopito o le Katoliko, o Nicolino Sarale faapea o le fuafuaga a Ioane Paulo II “o le ‘tautino’ o mea sese (mea culpa), e iai se fuafuaga, ma o lena fuafuaga o le autasi faalelotu.”

Peitai, ua aafia ai mea e sili atu nai lo le fia autasi faalelotu. I aso nei, ua sili ona lauiloa le talafaasolopito matagā o Kerisinetoma. Ua faapea mai le failotu o Hans Urs von Balthasar: “Ua matuā lē mafai lava e le Katoliko ona lē amanaiaina lenei talafaasolopito atoa. O le Lotu ua auai atu i ai le pope sa faia pe faatagaina ai le faia o mea ia e mautinoa lo tatou lē taliaina i aso nei.” O lea, ua tofia ai e le pope se komisi e “faamatalaina le talaaga matagā o le lotu ina ia . . . mafai ai ona talosagaina se faamagaloga.” E fo-liga mai o le isi foi mafuaaga ua māfua ai ona lotomalie le lotu ina ia faitioina ia lava ona o le faanaunau i le toe mauaina o lona tulaga taʻuleleia tau amio.

I se uiga talitutusa, ua tusi ai le tusitala o talafaasolopito o Alberto Melloni, i le faamatalaina o talosaga a le lotu mo se faamagaloga: “O le mea moni lava, i nisi taimi o le sini o le lotu o le talosagaina lea mo se mapusaga mai tuuaʻiga ona o ana gaoioiga.” Ioe, e foliga mai o loo taumafai le Lotu Katoliko ina ia tafiesea le mamafa o ana agasala ua mavae ina ia toe maua ai lona lava tulaga taʻuleleia i manatu o tagata lautele. Peitai, ma le faamaoni lava, e tatau ona taʻua faapea e foliga mai e sili atu ona manatu mamafa i le mauaina o le filemu ma le lalolagi nai lo le mauaina o le filemu ma le Atua.

O sea uiga ua faamanatu mai ai ia i tatou Saulo, le uluai tupu o Isaraelu. (1 Samuelu 15:1-12) Na ia faia se sese matuia, ma ina ua faaalia lea sese, sa ia muai taumafai e taʻutonuina ia lava—i le faia o ni faamolemolega mo lona sese—ia Samuelu, o se perofeta faamaoni a le Atua. (1 Samuelu 15:13-21) Ae, na iu lava ina faailoa atu e le tupu ia Samuelu e faapea: “Ua ou agasala, auā ua ou tuumavaega i le afioga a Ieova.” (1 Samuelu 15:24, 25) Ioe, na ia tautino lona sese. Ae o isi ana upu na sosoo ai ia Samuelu ua faaalia ai le mea sa laualuga i lona mafaufau: “Ua ou agasala, a ou te aioi ia te oe, ia e faamamalu mai ia te au i luma o toeaina o loʻu nuu, ma luma o Isaraelu.” (1 Samuelu 15:30) E manino lava, sa sili ona manatu mamafa Saulo i lona tulaga i to-tonu o Isaraelu nai lo se leleiga ma le Atua. O lea uiga sa lei maua ai se faamagaloga o Saulo e le Atua. Pe e te manatu ea o sea uiga o le a iu ina faamagaloina ai e le Atua lotu?

E Lē Ioe Uma i Ai

E lē ioe uma i ai tagata i le talosaga faalauaitele a lotu mo se faamagaloga. O se faataitaiga, o nisi o tagata Katoliko Roma ua lē fiafia ina ua talosagaina e la latou pope se faamagaloga mo le faapologaina o tagata po o le toe faaeaina o “ē na tetee i le lotu” e pei o Hus ma Kalavini. E tusa ai ma le au tusitala o le Vatikana, sa faitioina e katinale o ē na auai atu i se fono na usuia ia Iuni 1994 se tusi na auina atu i katinale o loo fautuaina ai se “suesuega o le loto fuatiaifo” e tusa ai ma le talafaasolopito o le meleniuma faa-Katoliko ua mavae. E ui i lea, ina ua manao lava le pope ina ia faaaofia ai le mataupu i se tusi na auina atu i epikopō, sa faasalalau ai e le katinale Italia o Giacomo Biffi se faamaumauga faafaifeau lea sa ia faailoaina aloaia ai e faapea: “E leai se agasala a le Lotu.” Ae peitai, sa ia tautino e faapea: “O le talosagaina o se faamagaloga mo sese o le lotu i senituri ua mavae . . . atonu o le a avea ma auala e faaitiitia ai le lē fiafia o tagata lautele i le lotu.”

“O le tautinoga o agasala o se tasi lea o mataupu pito sili ona talanoaina soo i totonu o le Lotu Katoliko,” ua taʻua ai e le tagata faimanatu a le Vatikana, o Luigi Accattoli. “Afai e faailoa atu e le pope sese o misionare, o le a lē malilie ai misionare o ē e faamaoni.” E lē gata i lea, sa tusia e se tagata tusitala e lotu Katoliko Roma e faapea: “Afai o iai moni sea manatu e sili ona leaga o le pope e tusa ai ma le talafaasolopito o le Lotu, e faigata la ona iloa le auala e mafai ai ona ia faailoaina atu lenei Lotu i le taimi nei, faapea e taimua i le faaauilumaina o ‘aiā tatau a tagata,’ ma o le Lotu ua avea ma ‘tinā ma le aʻoaʻo’ e mafai ona taitaia tagata agaʻi i se faamoemoe pupula i le meleniuma lona tolu.”

Ua lapatai mai le Tusi Paia faasaga i se faatagā salamō e māfua mai i le masiasi ina ua maua le faia o se mea sese. O lena ituaiga o salamō e seāseā lava ona taitaia ai lē ua salamō i se suiga tumau. (Faatusatusa i le 2 Korinito 7:8-11.) O le salamō e tāua i le silafaga a le Atua, e ō faatasi ma “fua e tatau ma le salamo”—o ia fua, o faamaoniga ia e faaalia ai le salamō moni.—Luka 3:8.

Ua faapea mai le Tusi Paia o lē ua salamō ma tautino lana agasala e tatau ona ia lafoaia ni gaoioiga sese, ia lē toe faia ia mea. (Faataoto 28:13) Po ua tupu ea lenei mea? Ina ua maeʻa tautinoga uma o agasala i sese na faia e le Lotu Kato-liko ma isi lotu, o le ā na tupu i feteenaiga i tagata o le nuu lava ia talu ai nei i Aferika tutotonu ma Europa i sasaʻe, o nofoaga ia o loo toatele ai le faitau aofai o “Kerisiano” na aafia ai? Pe na gaoioi ea lotu e avea o se uunaiga malosi mo le filemu? Pe na autasi ea o latou taʻitaʻi lotu e tetee atu sauāga faamanu na faia e o latou tagata lotu? E leai. O le mea moni, na oo lava i nisi o faifeau sa faia sa latou vaega i ni fasiotiga tagata!

Faamasinoga Tauatua

Ina ua tautalagia le faia pea e le pope o le tautino atu o mea sese, i le tuufaafeagai ai sa fesili ai Katinale Biffi e faapea: “E faatatau i agasala sa faia i le taimi ua mavae, po ua lē sili ea ona tatou faatali mo se faamasinoga o le lalolagi aoao?” Ia, ua latalata mai le faamasinoga o tagata uma. Ua silafia lelei e Ieova le Atua ia talaaga matagā uma i le talafaasolopito o lotu. E lē o toe umi, ona ia faamasinoina lea o tagata agasala. (Faaaliga 18:4-8) I le taimi nei, pe e mafai ea ona maua se ituaiga o tapuaiga e lē pisipisia i le nofosala i le toto, e lē lotoa ma ono oo atu ai i le fasiotia o tagata, ma isi soligatulafono o loo faapea ona talosagaina ai e lotu Kerisinetoma se faamagaloga? Ioe e mafai.

E mafai faapefea ona tatou faia lea mea? E ala i le faatatauina o le tulafono lea na taʻua e Iesu Keriso: “Tou te iloa i latou i o latou fua.” O le faamaumauga o le talafaasolopito lea ua mananao nisi lotu ina ia faagaloina, e fesoasoani lea ia i tatou e mataulia ai i latou ia na taʻua e Iesu o “perofeta pepelo” ae iloa ai foi ma i latou o ē fuaina mai “fua lelei.” (Mataio 7:15-20) O ai i latou nei? E matou te valaauliaina oe ina ia e faia i ai se iloiloga totino e ala i lou suesueina o le Tusi Paia ma Molimau a Ieova. Saili po o ai i aso nei o loo taumafai moni e mulimuli i le Afioga a le Atua nai lo le saili atu ina ia faatumauina se tulaga aloaia i le lalolagi.—Galuega 17:11.

[Faaopoopoga i lalo]

a O le fono lona 21 a lotu mo le autasi sa feiloai i vaega e fa i Roma mai le 1962-1965.

[Ata i le itulau 5]

Ua faatoese atu lotu mo sauaga matautia e pei o lenei

[Ē Ana le Ata]

The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck

    Lomiga Faa-Samoa (1971-2026)
    Log Out
    Log In
    • Faa-Samoa
    • Lafo Faamatalaga
    • Faapolokalame
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Aiāiga Faapitoa
    • Aiā Faaletulafono
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Lafo Faamatalaga