-
Po o E A‘oa‘o Mai i Lo Tatou A‘oa‘o Sili?Le Olomatamata—1994 | Setema 15
-
-
Po o E Aʻoaʻo Mai i Lo Tatou Aʻoaʻo Sili?
NA FAAMATALA mai e Julio e faapea: “Sa ou aʻoga faaloia mo le lima tausaga i se tasi o iunivesite aupito sili i Sepania. Ae o se mea na ou aʻoaʻoina ina ua amata ona ou suesueina le Tusi Paia, sa sili mamao atu lena. Sa aʻoaʻoina aʻu e le iunivesite i le auala e suesue ai; ae na aʻoaʻoina aʻu e le Tusi Paia i le auala e ola ai.”
E ala i le Tusi Paia, ua mafai ai ona tatou iloa manatu o le Atua, ana mataupu silisili, ma ana faatonuga. Ua faamatalaina e le Tusi Paia Ieova e faapea o le “Aʻoaʻo Sili” auā o ia o le faiaoga aupito sili ona lelei i le vateatea. (Isaia 30:20, NW) I le tulaga faaletino, ua taʻua ai o Ia e le Tusi Paia Eperu o “aʻoaʻo”—i se tulaga numera tele e faaalia ai lona silisili ese. O lenei mea, e ao ona faamanatu mai ai i a i tatou e faapea, o le aʻoaʻoina e Ieova, e sili mamao atu na i lo o le aʻoaʻoina e se isi lava faiaʻoga.
Atamai Aogā Mai i a Ieova
Aisea e sili ai ona aogā le aʻoaʻoga tauatua? Muamua lava, ona e sili atu ona matuā tāua mea o iai. O le aʻoaʻoga a Ieova e aumaia ai i a i tatou le “atamai aogā.” E le gata i lea, o le atamai mai le Atua e “ola ai” i latou o ē faatatauina.—Faataoto 3:21, 22, NW; Failauga 7:12.
Na iloa e lē na fatuina le Salamo 119 e faapea o le atamai o Ieova, na leoleomaluina ai o ia i lona olaga atoa. Mo se faataitaiga, na pese o ia e faapea: “E sili ona lelei ia te au o le tulafono o lou fofoga i afe o auro ma ario. Ana le avea lau tulafono moʻu fiafia, po ua ou fano i loʻu puapuaga. O au poloaiga e sili ai ona poto o aʻu i e ita mai ia te au; auā e ia te aʻu lava ia e faavavau. Ua sili ona atamai o aʻu i e aʻoaʻo mai ia te au uma lava; auā o au tulafono ou te mafaufau i ai.”—Salamo 119:72, 92, 98, 99.
E lē na o le faisalamo lē semanu e ‘fano i lona puapuaga,’ pe ana lē seanoa le tulafono a Ieova. Na mautinoa e Rosa, o se fafine talavou mai Sepania e faapea, na faasaoina lona ola ona sa ia faatatauina mataupu silisili faaleatua. Na faapea mai o ia: “I le 26 o oʻu tausaga, sa faalua ona ou taumafai e pule i loʻu ola.”.
Sa aafia Rosa i faiga faatalitane, faapea ma le tagofia o le ʻava malosi ma le faaaogaseseina o vailaau faasaina. Fai mai a ia: “I se tasi aso, a o ou matuā atuatuvale, na talanoa mai ai i a te aʻu se ulugalii Molimau e uiga i le auala e mafai ona fesoasoani ai le Tusi Paia e foia o tatou faafitauli. Sa amata ona ou suesue le Afioga a le Atua, lea sa ou matuā maofa ai. I totonu o le masina e tasi, ae ou maua le malosi e toe amata ai ona faia se olaga mamā, ma matuā fou. Ona o lea la ua iai nei saʻu fuafuaga i le olaga, ua ou lē toe manaomia ai le pulea e le ʻava malosi ma vailaau faasaina. Ma ona sa ou manao tele e fai aʻu ma uo a Ieova, sa ou filigā ai loa e ola e tusa ma ana tapulaa. Ana lē seanoa le atamai aogā o le Afioga a le Atua, ou te mautinoa e oo mai i le taimi lenei ua ou oti.”
E moni, o le atamai mai i a Ieova e faasaoina ai le ola. O le mea lea, e mafai ona tatou maua aogā e le gata i le faamalie loto, o aʻoaʻoga tauatua e lē mafaatusalia lona tau, ae faapea foi ma auala ua faaaogaina e Ieova e faatonu ai ana auauna. Talu ai sa poloaiina i tatou e le Alo o le Atua, o Iesu Keriso ina ia avea ma aʻoaʻo ma faia soo, ua tatou mananao ai e aʻoaʻoina metotia e sili ona aogā e aʻoaʻo atu ai.—Mataio 28:19, 20.
Faaaogaina e Ieova o Tala Faatusa
Ua faapea mai le Evagelia a Mareko, “ua na o faataoto na ia [Iesu] fetalai atu ai i a te i latou.” (Mareko 4:34) O lenei vala tutasi o le aʻoaʻoga a Iesu, e lē o se mea e ofo ai. Sa na ona ia faataʻitaʻi i se tasi o auala na faailoa mai ai feau faavaloaga a Ieova i le nuu o Isaraelu. O nei auala o loo iai ni tala faatusa manino.—Isaia 5:1-7; Ieremia 18:1-11; Esekielu 15:2-7; Hosea 11:1-4.
Mo se faaaoaoga, sei mātau le auala ua faaaogā ai e Ieova se tala faatusa malosi e aʻoaʻo ai i tatou e faapea o tupua ua ta e le aogā. Ua taʻua i le Isaia 44: 14-17 e faapea: “Ua ia tuu i lalo arasi mo ia, ua aumai e ia o le tiresa ma le aluna, . . . ua ia totōina le orene, ona . . . faia lea e le tagata ma fafie, ua ia ave nisi mea e mumulu aʻi o ia; na te faamuina lava ma tao aʻi areto; na te faia lava se atua, ma ifo i ai; na te fai aʻi se tupua ua ta, ma ifo faō i ai. O le tasi vaegālaau ua ia susunu ai i le afi; o le tasi ona vaega ua ia ʻai ai le tufaaga; na te tuuna le mea e tunu, ua maʻona foi o ia; . . . . O le mea foi ua totoe na te fai aʻi se atua, o lana tupua ua ta; ua ia ifo faō i ai, o loo faapea atu, Ia e laveai mai ia te au, auā o loʻu atua lava oe.” O tala faatusa e pei o lenei tala o ni mea faigaluega malolosi e fesoasoani ai i tagata e teena le ifo i tupua ma aʻoaʻoga sese.
Fesili e Suesue ai le Tagata
O loo iai foi i le Tusi Paia faaaoaoga i le auala sa fetuunai ai e Ieova manatu o nisi o ana auauna e ala i fesili faatupu manatu. O le augatamā o Iopu o se tasi o i latou nei. Sa fesoasoani ma le onosai Ieova i a te ia ina ia fuafuaina lona lava faatauvaa pe a faatusatusa atu i le Atua. Sa faia lenei mea e ala i se sologa fesili, ia na matuā leai lava se poto i a Iopu e tali atu i ai.
Na fesili atu Ieova i a Iopu: “O fea sa e i ai ina o ou faavaeina le lalolagi? O ai foi na ia pupuni le sami i puipui? . . . E te mafai ea ona nonoa i noataga o Kima? Pe te mafaia foi ona tatala i fusi o Kisila? . . . Ua ia te oe ea le lima e pei o lo le Atua?” O lenei suesuega e faaalia ai le loto maulalo sa faaaofia ai le fesili e matuā tāua lava: “E te faasala ea ia te aʻu [Ieova] ina ia taʻuamiotonuina oe?”—Iopu 38:4, 8, 31; 40:8, 9.
O nei fesili suesue na iloa ai e Iopu, ua ia tautala ma le leai o se malamalama. O lea, na ia toe inoino i ana upu ma na salamō ai. (Iopu 42:6) E pei o lenei tulaga, o fesili e filifilia lelei, e mafai ona fesoasoani e toe fetuunai ai mafaufauga lē saʻo o loo i a tatou fanau po o tagata aʻoga o le Tusi Paia.
Atiina aʻe le Mautinoa
Ae faapefea pe afai e manaomia ona tatou fesoasoani atu i se tasi ua lagona e lē o toe aogā po ua lē toe agavaa o ia? E fesoasoani tele i lenei tulaga le talanoaga i le va o Ieova ma lana perofeta o Mose. Ina ua tofia e Ieova Mose e avea ma ana fofoga fetalai i luma o Farao ma tagata Isaraelu, sa lagona e le perofeta lona lē agavaa i le taulimaina o le feau. Na faapea atu o ia: “Ua le matala loʻu gutu, ua le matala foi loʻu laulaufaiva.” Ae peitai, na tali atu le Atua: “O ai ea na na faia le gutu o le tagata? . . . E le o aʻu ea o Ieova? O lenei, alu ia oe; o aʻu foi ou te faatasi ma lou gutu, ou te aʻoaʻo atu foi ia te oe i upu e te tautala ai.”—Esoto 4:10-12.
Na tofia e Ieova le uso o Mose o Arona e fai ma fofoga fetalai, ma sa la ō atu ma faataunuuina le la galuega i Aikupito. (Esoto 4:14-16) E toatele Molimau a Ieova sa iai faalogona e pei o Mose, le lagona o le lē agavaa i le uluai taimi na auai i le faiva mai lea fale i lea fale po o le molimau atu i ala tetele. E tusa ai ma le tulaga o Mose, o lo tatou iloa o loo lagolagoina i tatou e Ieova, ma o le a tatou ō faatasi ma faifeau agavaa, o le a mafai ai ona foia lo tatou faatalatū. E pei lava ona mafai e Mose ona atiina aʻe le mautinoa lea na oo ai ina mafai ona faia ni lauga malolosi na e maua i le tele o vaega o le Teuteronome, o se tusi o le Tusi Paia, faatasi ai ma le fesoasoani a Ieova, e mafai foi ona tatou atiaʻe le tomai e tautala ai.
O se Lesona e Faaaogā Mea Moni o le Olaga
O se faanaunauga faamaoni e fia fesoasoani i isi, o se mea e matuā tatau foi lea. O le uiga lena na lē maua e le perofeta o Iona. Na tofia e Ieova ia Iona ina ia lapatai atu i tagata o Nineva e uiga i le faaumatiaga o le aai o loo faaloloʻi mai. O se mea e maofa ai, ona sa salamō tagata o Nineva. (Iona 3:5) O le iuga, na tolopo e Ieova le mala. Ae peitai, na i lo o le fiafia ina ua manuia lana tauiviga i le talaʻiga, sa ita Iona ona ua lē faataunuuina lana valoaga. Na faapefea ona fesoasoani Ieova i a te ia ina ia maua le vaaiga saʻo?
Na faaaogā e Ieova le laau o le kikaiona e aʻoaʻo ai Iona i le tāua o le manatu mamafa i isi. Na faatupuina faavavega le laau i le po e tasi, ma saunia ai se faapaologa manaomia mo Iona, o lē na ia faatuina lona faleʻie i le faatausiusiuga o Nineva. Sa “matuā fiafia” Iona ona o lenei laau faatauvaa. Ae na faapogaia e Ieova se anufe e ʻatiina le laau, o lea na mago ai. Ina ua lāina ma saviligia i se matagi vevela, ona ita ai lea o Iona ma faapea atu: “E lelei ona ou oti, a e leaga ona ou ola.” (Iona 4:5-8) O le ā le lesona i nei mea uma?
Na fetalai atu Ieova i a Iona: “Ua e alofa i le kikaiona, o le mea na e le galue ai, pe faatupuina; o le mea na tupu i le po e tasi, na mamae foi i le po e tasi. O aʻu foi ou te le alofa ea i Nineva le aai tele, o loo i ai tagata e sili ona toatele i le selau afe ma afe e lua fulu, o e le iloa o latou lima taumatau po o lima tauagavale; ma manu vaefa foi e tele?”—Iona 4:9-11.
Maeu se lesona tāua e faaaogā ai mea moni o le olaga! Sa sili atu le naunau o Iona i le laau o le kikaiona na i lo o le faitau afe o tagata. E ui lava e tatau ona faamālō ona o le manatu mamafa i so o se vaega o le foafoaga a le Atua, ae o le fesoasoani e faasaoina ola o tagata, o le tatou galuega lea e aupito sili ona tāua.
Faatonu Atu ma le Onosai
E pei ona sa iloa e Iona, e lē faigofie pea ona faataunuuina la tatou faiva. (2 Timoteo 4:5) Ae peitai, o le onosai i uiga o isi, o le a avea o se fesoasoani.
O le ā lou uiga faaalia pe afai ua faatuai po ua lē magafagafa foi se tasi o au tagata aʻoga o le Tusi Paia? Ua aʻoaʻoina i tatou e lo tatou Aʻoaʻo Sili i le pe faapefea ona feagai ai ma na faafitauli. Sa faaalia lona matuā onosai ina ua fesiligia pea o ia e Aperaamo e uiga i le faasalaga sa faaloloʻi atu i luga o Sotoma ma Komoro. Na fesili atu Aperaamo: “E te faaumatia ea e ua amiotonu faatasi ma e amio leaga?” Na aioi atu Aperaamo e faapea: “Pe afai o i le aai tagata e toalimagafulu o e amiotonu, e te faaumatia ea a e le faasaoina le nuu ona o le toalimagafulu o e amiotonu o i ai?” O le tali a Ieova, na uunaia ai Aperaamo e talosaga atu pea seia oo lava ina faaitiitia le fuainumera i le sefulu. Sa silafia e Ieova, e na o le aiga lava o Lota e tatau ona faasaoina, ma na faia ai sauniuniga faatatau i lena itu. Ae sa faatagaina pea ma le onosai e le Atua Aperaamo e tuufesili atu i a te ia seia oo lava ina ia malamalama i le tele o le alofa mutimutivale o Ieova.—Kenese 18:20-32.
Sa tuu atu e Ieova avanoa ona o le lē lava o le malamalama o Aperaamo, atoa ma ona faalogona popole. Afai foi tatou te malamalama i mea e mafai ona faia e ā tatou tagata aʻoga, o le a fesoasoani lea i a i tatou e faaalia le onosai, a o ia tauivi ina ia malamalama i se aʻoaʻoga tau talitonuga maʻoti, po o le taumafai foi e foia se masaniga ua mauaa.
Ia Faaauau Pea ona Aʻoaʻo Mai i a Ieova
E lē mafesiligia le avea o Ieova le Atua ma Aʻoaʻo Sili. Mai na auala e pei o tala faatusa, o fesili, ma lesona e faaaogā ai mea moni o le olaga, ua ia faaoo mai ai ma le onosai le malamalama. O le tele la o lo tatou faataʻitaʻi i ana auala e aʻoaʻo ai, o le a oo ina avea i tatou o ni faiaʻoga e sili atu ona lelei.
Ona e lē tatau i a i latou o ē o aʻoaʻo atu i isi ona faagaloina le aʻoaʻoina foi o i latou, ua tatau la ona faaauau ona “aʻoaʻoina . . . e Ieova” i tatou. (Isaia 54:13) Na tusia e Isaia: “E vaai o outou mata i o outou aʻoaʻo [“lo outou Aʻoaʻo Sili,” NW]. E faalogo foi o outou taliga i le upu i o outou tua, pe a outou afe ane i le itu taumatau pe afe ane i le itu tauagavale, e faapea mai, O le ala lava lenei, ia outou savavali ai.” (Isaia 30:20, 21) O le faaauau ona savavali i le ala o Ieova ma fesoasoani i isi ia faia faapea, ona tatou maua ai lea o le faaeaga tutasi o le aʻoaʻo mai lo tatou Aʻoaʻo Sili e faavavau.
[Ata i le itulau 28]
Na fesili atu Ieova i a Iopu: “O lau upu ea e lele maualuga ai le aeto, ma fai lona ofaga i le mea maualuga?”
[Ata i le itulau 28]
E ala i le laau o le kikaiona, na aʻoaʻo ai e Ieova ia Iona ina ia sili ona manatu mamafa i tagata
-
-
Fesili Mai le Au FaitauLe Olomatamata—1994 | Setema 15
-
-
Fesili Mai le Au Faitau
I nei taimi faigata tau tamaoaiga, e anoanoai tagata ma kamupani ua iu ina faailoa atu ua gau ua lē mafai ona totogi a latou aitalafu. Po o se mea tatau faale-Tusi Paia mo se Kerisiano ona faapea atu ua gau ua lē mafai ona totogi ana aitalafu?
O le tali i lenei fesili ua saunia ai se faataitaiga lelei i le auala ua ofo mai ai i a i tatou e le Afioga a le Atua se taiala aogā i mataupu ia e aliali mai o ni mea patino faaonaponei. E tele atunuu e iai a latou tulafono faatatau i le tulaga pe a gau se tasi ua lē mafai ona totogi aitalafu. E eseese lava atunuu ma a latou tulafono, ma e lē mo le faapotopotoga Kerisiano e tuuina atu ni fautuaga faaletulafono i lenei mataupu. Ae seʻi o tatou sailia se manatu atoa o le sauniuniga faaletulafono pe afai ua gau ua lē mafai ona totogi ia aitalafu.
O le tasi o mafuaaga ua faatagaina ai e pulega faalemalo tagata ma pisinisi e tautino atu e faapea ua gau, ina ia tuuina atu ai se puipuiga i ē o faaune atu tupe faaaitalafu, mai tagata po o pisinisi o aitalafuina tupe po o nofo aitalafu ae ua lē totogia mea na latou aitalafuina. Mo i latou e ōna tupe faaune, e foliga mai e na o le pau lava le auala, o le talosaga atu lea i faamasinoga ina ia tautino mai e lē o nofo aitalafu e faapea, ua gau, ua lē mafai ona totogi lana aitalafu, ona mafai loa lea e i latou na faaune atu tupe, ona faasoa ana mea totino e avea o se vaega e totogi ai le aitalafu.
O le isi auala e aogā ai le tautino atu faapea ua gau, ua lē mafai ona totogi aitalafu, ina ia puipuia ē o nofo aitalafu, o ē o le mea moni ua lē o mafai ona latou faamalieina ē o latou nofo aitalafu ai. Atonu ua faatagaina lē o nofo aitalafu e tautino atu e faapea o ia ua gau, ua lē mafai ona totogia lana aitalafu, i lena tulaga, e mafai ai e ē o faaune atu tupe ona aveesea nisi o ana mea totino. Ae faatagaina pea o ia e le tulafono e taofia lona fale, po o nisi o ana mea totino, ma i lea, ua mafai ai ona ia ola saoloto mai le faamataʻuina i le aveesea o ana mea po o le maua uma foi e lē o ia nofo aitalafu ai.
E manino lava la, o nei tulafono ua faia ma le manatu ina ia tuuina atu ai sina puipuiga i itu uma e lua e tusa ai ma tulaga tau tupe ma faiga faapisinisi. O lea la, seʻi o tatou matauina po o le ā le fautuaga aogā ua ofoina mai e le Tusi Paia.
O le a faigata mo se tasi ona faitau le Tusi Paia mai le amataga e oo i le faaiuga e aunoa ma le iai o se lagona e faapea, e lē o faalaeiauina e le Tusi Paia le faia o ni aitalafu. Ua tatou maua lapataiga faapena i le Faataoto 22:7: “E pule le mauoa i e matitiva; e auauna foi lē no mea i le ua au mai ai ana mea.”
-