San a wani taki foe lobi Gado?
SO WAN siksi doesoen jari pasa kaba, a fosi libisma beibi ben gebore. Baka di a gebore, en mama Eva, ben taki: „Mi meki wan man nanga a jepi foe Jehovah” (Genesis 4:1). Ala di Eva nanga en masra Adam, ben kisi dedestrafoe kaba foe na oproeroe di den ben meki, tokoe den wortoe foe Eva e sori taki den ben sabi ete foe Jehovah en makti leki Gado. Baka ten, den ben meki wan di foe toe manpikin. Den boi ben nen Kain nanga Abel.
Di den manpikin ben gro kon bigi, dan tweifri no de taki den ben leri foeroe foe a lobi foe Jehovah soso foe di den ben ondrosoekoe den mekisani foe en. Den ben prisiri foe den moi kloroe ini a natoeroe nanga den difrenti meti nanga prani. Gado no ben gi den libi nomo, ma a ben meki den man prisiri toe foe libi.
Den ben leri taki a papa nanga mama foe den ben meki volmaakti èn taki a prakseri di Jehovah ben abi biginbigin, ben de taki libisma ben moesoe libi foe têgo. Soleki fa a sori, dan Adam nanga Eva ben froeteri den foe a moi djari foe Eden, èn na wán noso tra fasi den ben moesoe tjari kon na krin foe san ede Gado ben poeroe den foe so wan paradijs oso. Kande Kain nanga Abel ben sabi a profeititori foe Gado toe, di skrifi na ini Genesis 3:15. Nanga jepi foe a profeititori dati Jehovah ben sori en prakseri foe poti sani reti baka na en reti ten foe a boen foe den wan di lobi en èn e sori foe de loyaal na en.
A leri di Kain nanga Abel ben leri foe Jehovah nanga den eigifasi foe en, ben moesoe kweki wan angri na ini den foe kisi a boen-ati foe Gado. So boen, den ben go na Jehovah foe di den ben pristeri en ofrandi. A tori na ini bijbel e taki: „Baka wan seiker ten, a ben pasa taki Kain ben go foe tjari wan toe froktoe foe gron leki wan ofrandi gi Jehovah. Ma foe a sei foe Abel, en so srefi ben tjari wan toe foe den fosiwan foe en ipi, ija, den fatoe pisi foe den.” — Genesis 4:3, 4.
Na angri di den ben abi foe kisi a boen-ati foe Gado ben poti wan fondamenti foe abi wan matifasi nanga en. Te foe kaba, Kain ben meki oproeroe teige Gado, ala di troetroe lobi gi Gado ben tan boeweigi Abel. Noiti Abel ben o kweki so wan matifasi nanga Gado efoe a no ben kisi sabi fosi foe Jehovah en eigifasi nanga den prakseri foe en.
Joe kan kon sabi Jehovah toe. Foe eksempre, na ini bijbel joe kan leri taki Gado na wan troetroe sma, no wan dede krakti nomo di e meki sani so maar. (Teki gersi Johanes 7:28; Hebrewsma 9:24; Openbaring 4:11.) Bijbel e leri toe taki Jehovah na „wan Gado di abi sari-atifasi nanga boenfasi, di no e atibron esi èn di abi lobi boen-atifasi nanga waarheid pasa marki”. — Exodus 34:6.
„A moro betre foe gi jesi, leki foe gi wan srakti-ofrandi”
Soleki fa a tori foe Kain nanga Abel e sori, dan a no sari te wan sma abi sabi foe Gado èn e angri foe abi wan krosibei matifasi nanga en. A troe, taki den toe brada ben go na Gado nanga ofrandi. Ma „ala di Jehovah ben e loekoe Abel nanga na ofrandi foe en, nanga boen-ati, a no ben loekoe nanga no wan boen-ati na Kain nanga en ofrandi. Èn Kain ben kisi bigi atibron èn en fesi ben kon swa”. — Genesis 4:3-5.
Foe san ede Jehovah no ben teki na ofrandi foe Kain? Wan sani no ben boen nanga den sani di a ben òfer? Jehovah ben atibron foe di Kain ben òfer den „froktoe foe gron” na presi foe wan meti-ofrandi? Dati no abi foe de so. Baka ten, nanga prisiri Gado ben teki siri-ofrandi nanga tra froktoe foe gron, foe foeroe anbegiman foe en (Lefitikus 2:1-16). A de krin, foe dati ede, taki wan sani no ben boen nanga na ati foe Kain. Jehovah ben kan leisi na ati foe Kain èn ben warskow en: „Foe san ede joe kisi bigi atibron èn foe san ede joe fesi kon swa? Efoe joe go doe san boen baka, prisiri no sa de dan? Ma efoe joe no go doe baka san boen, dan sondoe e wakti joe na a dromofo èn en tranga lostoe e soekoe joe.” — Genesis 4:6, 7.
Troetroe lobi gi Gado wani taki moro leki foe tjari srakti-ofrandi nomo. Dati meki Jehovah ben gi Kain deki-ati foe „go doe baka san boen”. Gado ben wani foe a gi jesi. Efoe Kain ben gi jesi na Gado na so wan fasi, dan dati ben sa jepi en foe poti wan boen fondamenti foe kan abi wan lobi-ati matifasi nanga a Mekiman. Nanga den wortoe disi, bijbel e poti krakti na tapoe a warti foe gi jesi: „Jehovah e prisiri a srefi nanga bron-ofrandi èn nanga srakti-ofrandi, leki nanga a gi di wan sma e gi jesi na a sten foe Jehovah? Loekoe! A moro betre foe gi jesi, leki foe gi wan srakti-ofrandi, a moro betre foe poti prakseri, leki a fatoe foe man-skapoe.” — 1 Samuèl 15:22.
Baka ten, den ben tjari kon na krin o prenspari disi de, nanga den wortoe foe 1 Johanes 5:3: „Disi na san a lobi gi Gado wani taki, dati wi e doe den komando foe en; èn tokoe den komando foe en no de wan hebi lai.” No wan moro betre fasi no de foe sori wi lobi gi Jehovah leki foe saka wisrefi na ondro en makti. Disi wani taki foe gi jesi na den boen gwenti nanga wet di de na ini bijbel (1 Korentesma 6:9, 10). A wani taki foe lobi san boen èn foe no wani si na ai san takroe. — Psalm 97:10; 101:3; Odo 8:13.
Wán prenspari fasi foe sori wi lobi gi Gado na foe lobi a sma na wi sei. Bijbel e froeteri wi: „Efoe wan sma e taki: ’Mi lobi Gado’, èn tokoe a no wani si en brada na ai, dan a de wan leiman. Bika a sma di no lobi en brada, di a si, no kan lobi Gado, di a no si.” — 1 Johanes 4:20.
Wi man abi wan krosibei matifasi nanga Gado
Son sma e taki kande: ’Mi e anbegi Jehovah. Mi e gi jesi na den wet foe en. Mi de eerlijk nanga a sma na mi sei. Ala den sani dati mi e doe. Ma tokoe mi no e firi troetroe krosibei na Gado. Mi no e firi wan tranga lobi gi en, èn dati e gi mi a firi taki mi e doe wan sani di no boen.’ Son sma kan denki taki den no warti foe abi so wan krosibei matifasi nanga Jehovah.
Baka so wan 37 jari foe fajafaja diniwroko gi Jehovah, wan kresten ben skrifi: „Foeroe leisi na ini mi libi mi firi taki moro foeroe mi ben doe mi diniwroko gi Jehovah foe di mi ben moesoe doe en, èn taki kande srefi mi no ben dini en nanga mi ati. Ma mi ben sabi taki foe dini Jehovah ben de a joisti sani foe doe, èn mi no ben sa meki misrefi tapoe foe doe dati. Ma ibri leisi te mi ben leisi taki wan sma ben taki dati en ’ati ben foeroe nanga lobi gi Jehovah’, mi ben aksi misrefi: ’San pasa nanga mi, foe di noiti mi no ben firi a fasi dati?’” Fa wi kan kisi wan krosibei matifasi nanga Gado?
Te joe lobi wan sma troetroe, dan joe e denki foeroe foe a sma dati. Joe abi wan tranga angri foe de krosibei nanga en foe di joe lobi en. O moro joe e si en, e taki nanga en, èn e denki foe en, o moro joe lobi gi en e gro. A gronprakseri disi de so toe te joe e kweki lobi gi Gado.
A skrifiman di ben de na ondro a krakti foe santa jeje, e taki na ini Psalm 77:12: „Seiker mi sa prakseri dipi foe ala joe wroko, èn troetroe mi sa denki foe a fasi fa joe e handri.” Efoe wi wani kweki lobi gi Gado, dan a de toemoesi prenspari foe prakseri dipi foe sani. Disi de spesroetoe so, te wi e hori na prakseri taki wi no man si en. Ma o moro joe e denki foe en, o moro a sa kon tron wan troetroe sma gi joe. Soso na a fasi dati joe kan kweki wan dipi èn lobi matifasi nanga en — bika a de wan troetroe sma gi joe.
A gwenti di joe abi foe prakseri foeroe tron dipi foe Jehovah en pasi nanga a fasi fa a e handri, sa anga foe omeni joe e arki en. Joe e arki foe di joe e leisi èn studeri en Wortoe, bijbel, doronomo. A psalm singiman e taki foe wan kolokoe man leki wan sma di „en prisiri de na ini a wet foe Jehovah, èn na ini en wet a e leisi nanga wan safri sten dei nanga neti”. — Psalm 1:1, 2.
Wan tra prenspari sani na begi. Dati meki bijbel e froemane wi doronomo foe begi — „na ibri okasi”, ’foe gi ten na begi’, „foe horidoro na ini begi”, èn „foe begi sondro foe tapoe” (Efeisesma 6:18; 1 Korentesma 7:5; Romesma 12:12; 1 Tesalonikasma 5:17). Den begi di wi e seni go na Jehovah sondro foe tapoe, sa meki taki wi lobi en, èn a djaranti taki a e arki, sa hari wi kon moro krosibei na en. A psalm singiman ben taki dati disi de so, di a ben froeklari: „Mi lobi, bika Jehovah e jere mi sten, den tranga begi foe mi. Bika a poti en jesi arki mi, èn ala den dei foe mi, mi sa kari.” — Psalm 116:1, 2.
Waka baka a Gado foe lobi
Jehovah boen gi wi. Foe di a de a Mekiman foe na universum, dan a de seiker taki A abi foeroe sani foe denki èn foe sorgoe foe dati. Tokoe bijbel e froeteri wi taki ala di a bigi so, tokoe a e broko en ede nanga en libisma mekisani. A lobi wi (1 Petrus 5:6, 7). A psalm singiman e taki nanga den wortoe foe en taki disi de so: „O Jehovah, wi Masra, joe nen bigi troetroe na heri grontapoe, joe di den e froeteri foe a grani foe en na tapoesei foe hemel! Te mi e si joe hemel, den wroko foe joe finga, moenkenki nanga den stari di joe sreka, dan san na a libisma di man dede, taki joe tan hori en na prakseri, nanga a manpikin foe a libisma foe grontapoe, taki joe e sorgoe gi en?” — Psalm 8:1, 3, 4.
Fa Jehovah hori a libisma di man dede, na prakseri? Bijbel e piki: „Nanga disi, a lobi foe Gado ben kon na krin ini wi kefal, taki Gado ben seni en wan-enkri gebore Manpikin kon na grontapoe, so taki wi ben sa kan kisi libi nanga jepi foe en. Lobi, ini a tori disi, no de taki wi lobi Gado, ma taki en ben lobi wi èn seni en Manpikin kon leki wan soen-ofrandi gi wi sondoe.” — 1 Johanes 4:9, 10.
Fa a soen-ofrandi disi de a moro bigi boeweisi foe a lobi foe Gado? Kon wi loekoe san ben pasa na ini a djari foe Eden. Adam nanga Eva ben tanapoe na fesi a bosroiti efoe den ben sa saka densrefi na ondro a wet foe Jehovah nanga a howpoe foe volmaakti têgo libi noso efoe den ben sa meki oproeroe teige Jehovah nanga dede leki bakapisi. Den ben froekisi foe meki oproeroe (Genesis 3:1-6). Foe di den doe disi, meki den ben gi a heri libisma famiri dedestrafoe toe (Romesma 5:12). Nanga bigimemre den ben poeroe na okasi na wi anoe foe teki wan bosroiti gi wisrefi. No wan foe wi ben abi na okasi foe taki wan sani foe a tori.
Ma na wan lobi fasi Jehovah hori a libisma di man dede na prakseri, foe di a e si a moeilek situwâsi di a de na ini. Nanga jepi foe na ofrandi dede foe En Manpikin, Jesus Krestes, Jehovah gi ibriwan foe wi a reti fondamenti foe kan froekisi gi wisrefi efoe wi wani libi noso dede, gi jesi noso meki oproeroe (Johanes 3:16). A de neleki Jehovah ben gi wi wan okasi foe tanapoe na fesi kroetoe èn taki san wi wani — wan okasi foe go baka na Eden, foe taki en so, èn teki wi eigi bosroiti. Disi na a moro bigi fasi fa wan sma oiti sori lobi.
Prakseri foe a pen di Jehovah ben ondrofeni di a ben si fa den ben kragi en fosi geborewan, fa den ben pina en, èn ben spikri en na wan postoe leki wan ogriman. Èn Gado ben froedrage dati foe a boen foe wi. A sabi di wi sabi taki Jehovah fosi ben lobi wi, foe dati ede moesoe boeweigi wi foe lobi en èn poesoe wi foe soekoe en (Jakobus 1:17; 1 Johanes 4:19). Bijbel e gi wi a kari foe „soekoe Jehovah nanga a krakti foe en. Soekoe en fesi doronomo. Memre den wondroe wroko foe en di a doe, den wondroe foe en nanga den kroetoe bosroiti foe en mofo”. — Psalm 105:4, 5.
Foe abi wan persoonlijk banti nanga wan lobi-ati matifasi nanga Gado, foe de en mati, a no wan sani di no man. Wi kan kisi disi. A troe, taki wi no kan agersi wi lobi gi Gado nanga a matifasi foe libisma. A lobi di wi firi gi wi patna, papa nanga mama, brada nanga sisa, pikin, noso mati de tra fasi leki a lobi di wi abi gi Gado (Mateus 10:37; 19:29). Foe lobi Jehovah wani taki foe gi wisrefi ini a dini foe en, foe anbegi en, èn foe gi wisrefi abra na en sondro foe poti kondisi (Deuteronomium 4:24). No wan tra matifasi de, di e aksi disi foe wi. Tokoe wi kan kweki tranga èn dipi firi gi Gado na wan lespeki fasi, èn nanga lespeki frede. — Psalm 89:7.
Ala di joe no de volmaakti, tokoe joe abi na okasi, neleki Kain nanga Abel, foe lobi joe Mekiman. Kain ben teki en bosroiti, ben go na a sei foe Satan, èn ben tron a fosi libisma kiriman (1 Johanes 3:12). Na a tra sei, Jehovah sa memre Abel leki wan man foe bribi nanga retidoe èn a sa kisi a pai foe libi na ini a Paradijs di e kon. — Hebrewsma 11:4.
Joe so srefi kan teki wan bosroiti. Nanga a jepi foe Gado jeje nanga en Wortoe, joe kan lobi Gado troetroe „nanga joe heri ati èn nanga joe heri sili èn nanga ala joe krakti” (Deuteronomium 6:5). Jehovah, foe en sei, sa tan lobi joe, bika en de „a sma di e pai den wan di e soekoe en serjoesoe”. — Hebrewsma 11:6.
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Gado ben feni na srakti-ofrandi foe Abel boen