BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ wa Watchtower
Watchtower
BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ
Ɔtɛtɛla
  • BIBLE
  • EKANDA
  • NSANGANYA
  • lr tshap. 38 lk. 197-201
  • Ɔkɔkɔ Wahombaso Mboka Yeso Ngandji

Ndooko vidɛo yele lo kɛnɛ kɔsɔnyiyɛ.

Otokimwe, munga kakongi etena kakayatelesharjɛki vidɛo.

  • Ɔkɔkɔ Wahombaso Mboka Yeso Ngandji
  • Etshama oma le Ombetsha a woke
  • Awui wa woho akɔ
  • Yeso ambodiakema
    Buku di’ɛkɔndɔ wa lo Bible
  • Ele Diolelo Dia Nzambi? Woho Wa Mɛnya Dia Sho Dilangaka
    Etshama oma le Ombetsha a woke
  • Yeso ambokimɔma dia todiakema
    Yeso ekɔ mboka, mɛtɛ ndo lɔsɛnɔ
  • Yeso ambovɔ lo Gɔlgɔta
    Wetshelo wakokayɛ nkondja oma lo Bible
Enda awui akina
Etshama oma le Ombetsha a woke
lr tshap. 38 lk. 197-201

TSHAPITA 38

Ɔkɔkɔ Wahombaso Mboka Yeso Ngandji

OHƆSA dia wɛ ekɔ lo waato wele suke la mumbɔ. Onde wɛ ayolanga di’onto ɔmɔtshi kotsha oma lo wâle ɔsɔ?. . . Ayotota naka onto ɔmɔtshi ambolambola lɔsɛnɔ lande hita dia shimbɛ lɔsɛnɔ layɛ?. . . Eelo, dui sɔ mbakasale Yeso Kristo. Oko wakateke lo Tshapita 37, Yeso akakimɔ lɔsɛnɔ lande oko tshungo woho wa sho shimbamɛ.

Lo mɛtɛ, Yeso kototsha oma l’ashi. Ko oma lo dikambo diakɔna diakandatotsha na? Onde wɛ akohɔ?. . . Nde akatotsha oma lo pɛkato la nyɔi kakatahowɔ oma le Adama. Kânga mbakasale anto amɔtshi awui wa kɔlɔ efula, Yeso akavu ndo lo dikambo diawɔ. Onde wɛ kokaka mbidja lɔsɛnɔ layɛ lo wâle dia mbitsha anto wasala awui wa kɔlɔ?. . .

Bible mbutaka ɔnɛ: ‘Ekɔ wolo mɛtɛ dia onto mbetawɔ dia mvwela kanga losembwe; koko onto mbeyaka keketsha otema dia mvwela kanga ɔlɔlɔ.’ Koko Bible mɛnyaka dia Yeso ‘akavu dikambo di’anto wa kɔlɔ.’ Nde akavu ndo lo dikambo di’anto wahakambɛ Nzambi! Bible mbutaka nto ɔnɛ: “Kristu akatuvwela lam’akisu antu wa kolo [mbut’ate lam’ele takasale awui wa kɔlɔ].”​—⁠Romo 5:​6-8.

Onde wɛ koka mbohɔ ɔpɔstɔlɔ ɔmɔtshi wakasale awui wa kɔlɔ efula mbala kɛmɔtshi?. . . Ɔpɔstɔlɔ ɔsɔ akafunde ate: ‘Kristo Yeso akaye lanɛ la nkɛtɛ dia ndjoshimbɛ atshi wa pɛkato wele dimi koleki otshi wa pɛkato tshɛ.’ Paulo mbele ɔpɔstɔlɔ wakate awui asɔ. Nde akate ate: “Ndu shu mbaki dinginya ntundu” ndo ate nde akatetemala ‘lo awui wa kɔlɔ.’​—⁠1 Timote 1:15; Tito 3:⁠3.

Ohɔsa ngandji k’efula kaki la Nzambi lam’akandatome Ɔnande dia nde ndjovɔ dikambo di’anto wa woho ɔsɔ! Ohɔsa Bible kayɛ lam’alangɛ kele tadia dikambo sɔ lo Joani tshapita 3, divɛsa 16. Bible mbutaka lâwɔ ɔnɛ: “[Nzambi] akalangi wa la kete utamanya, mbakandawasha on’andi etoi lakanduti, dia untu tshe lawetawo, tavokaki, keli ayali la lumu la pundju.”

Yeso akɛnya dia woho wa ngandji katoka She mbatokande ndo nde. Ondo wɛ mbohɔka dia lo Tshapita 30 ya dibuku nɛ, takɛnyi pâ mɔtshi yaki la Yeso l’otsho wakawawonde. Wakɔtɔlɛ otsha lo luudu laki Kayifasi Ɔlɔmbɛdi wa Lâdiko lɛnɛ akawatôlombosha. Wakɔshi ɛmɛnyi wa kashi dia vɔ ntota awui wa kashi lo dikambo diaki Yeso ndo anto wakɔkɔmɔla akɔfi. Ɔsɔ aki etena kakanguna Petero Yeso. Kakianɛ tɔshi dia tekɔ lo dihole sɔ ndo tekɔ lo mɛna awui tshɛ weta.

Wonya wambohotɔ. Yeso haladi djɔ otsho w’otondo. Lam’ele woho wakawolombosha l’otsho kɔmbɔtɔnɛ l’ɛlɛmbɛ, ɛlɔmbɛdi wakete ase Tuminadi t’ase Juda ta Lâdiko tshɛ esadi ndo wakolombosha nto. Lo kilombo kɛnɛ, wambofunda Yeso nto ɔnɛ nde ambɔnyɔla ɔlɛmbɛ waki Nzambi.

Oma lâsɔ, ɛlɔmbɛdi wakakeleka Yeso ko wakɔtɔlɛ otsha le Pilato laki nguvɛrnɛrɛ k’ose Rɔma. Vɔ wakatɛ Pilato ɔnɛ: ‘Yeso ekɔ otunyi wa lɛɛta. Nde pombaka ndjakema.’ Koko Pilato akɛnyi di’ɛlɔmbɛdi ɛsɔ wakataka awui wa kashi. Ɔnkɔnɛ, Pilato akawatɛ ate: ‘Dimi halɛnyi ndoko kɔlɔ kotshe pami kɛnɛ. Layowokimɔ.’ Koko ɛlɔmbɛdi ndo anto akina wakahangɔhangɔ ɔnɛ: ‘Kema! Wɛ pombaka mbôdiaka!’

L’ɔkɔngɔ wa lâsɔ, Pilato akahembe mbutɛ anto nto dia nde otsha kimɔ Yeso. Koko ɛlɔmbɛdi wakatshutshuya olui w’anto dia pangɔhangɔ ɔnɛ: ‘Naka wɛ mbokimɔ, kete ndo wɛ mbele otunyi wa lɛɛta! Wɛ pombaka mbôdiaka!’ Olui w’anto wakadje londjo efula. Onde wɛ mbeyaka kɛnɛ kakasale Pilato?. . .

Nde aketawɔ. Ntondotondo, nde akate dia vɔ kɔmɔla Yeso eshingɔ. Oma lâsɔ, nde akakimɔ Yeso l’anya w’asɔlayi dia vɔ tôdiaka. Vɔ wakalɔtsha Yeso ekata k’atɛndɛ l’ɔtɛ ndo wakawɔlaka lo mbokusɛ adwe. Oma lâsɔ, vɔ wakasha Yeso osongo wa woke kana ekundji dia nde mɛmba ndo wakatshu la nde otsha l’andja w’osomba lo dihole dielɛwɔ ɔnɛ Lowako. Lo dihole sɔ mbakawakɔkɔla sɛti l’anya ndo l’ekolo waki Yeso l’osongo. Oma lâsɔ, vɔ wakemɛ osongo akɔ woho wa Yeso nɛndalɛndaka lɔkɔ. Dikila diakakɛlaka oma lo demba diaki Yeso ndo nde aki la pâ efula.

Yeso komvɔ mbala kakɔ ɔtɔi. Nde akatshikala l’osongo ɔsɔ. Ɛlɔmbɛdi a weke wakɔsɔkɛ. Ndo anto waketaka lo dihole sɔ wakate ɔnɛ: “Naka On’a [Nzambi] keye, ukiti uma l’utamba [w’asui]!” Koko Yeso akeyaka kɛnɛ kakotome She dia ndjosala. Nde akeyaka dia nde akahombe kimɔ lɔsɛnɔ lande la kokele woho wa sho monga la diaaso dia kondja lɔsɛnɔ la pondjo. L’ekomelo, oya l’eshidi esato wa l’ɔkɔngɔ a midi, Yeso akade kioko ya wolo otsha le She ndo oma lâsɔ nde akakitshiya lomu.​—⁠Mateu 26:​36–27:50; Mako 15:1; Luka 22:​39–23:46; Joani 18;1–19:⁠30.

Yeso akatshikitana mɛtɛ la Adama! Adama komonga la ngandji otsha le Nzambi. Nde komonga l’okitanyiya otsha le Nzambi. Ndo Adama komonga nto la ngandji oya le so. Lam’ele nde akasale pɛkato, sho tshɛ takotɔ la pɛkato. Koko Yeso aki la ngandji otsha le Nzambi ndo oya le so. Nshi tshɛ nde aki l’okitanyiya otsha le Nzambi. Ndo nde akalambola lɔsɛnɔ lande dia minya kɔlɔ kakatosalɛ Adama.

Onde wɛ mandolaka dikambo dia diambo diakasale Yeso sɔ?. . . Lam’alɔmbayɛ Nzambi, onde wɛ mboshaka losaka l’ɔtɛ wakandatosha Ɔnande?. . . Ɔpɔstɔlɔ Paulo aki la lowando lo kɛnɛ kakasale Kristo dikambo diande. Paulo akafunde ate Ɔna Nzambi ‘akamboke ngandji ndo akayakimɔ ndamɛ dikambo diami.’ (Ngalatiya 2:20) Yeso akavu dikambo diayɛ ndo dikambo diami. Nde akakimɔ lɔsɛnɔ lande la kokele dia sho kondja lɔsɛnɔ la pondjo! Ɔsɔ mɛtɛ ekɔ ɔkɔkɔ w’oshika wahombaso mboka Yeso ngandji.

Ɔpɔstɔlɔ Paulo akafundɛ Akristo wa l’osomba wa Kɔrɛtɔ ate: ‘Ngandji ka Kristo totshutshuyaka dia mbɔsa yɛdikɔ.’ Woho akɔna wa yɛdikɔ yahomba ngandji ka Kristo totshutshuya dia sho mbɔsa na? Akanyiyayɛ lo dikambo sɔ na?. . . Enda woho wakakadimola Paulo ate: ‘Kristo akavu dikambo di’anto tshɛ woho wa vɔ nsɛna dikambo diande. Vɔ hawohombe nsɛna dia ndjangɛnyangɛnya vɔamɛ.’​—⁠2 Koreto 5:​14, 15.

Onde wɛ koka kanyiya weho wakokayɛ mɛnya dia wɛ ekɔ lo nsɛna dia ngɛnyangɛnya Kristo?. . . Yoho mɔtshi ele lo mbutɛ anto akina kɛnɛ kakayeke lo dikambo diande. Kana ohokanyiya dikambo nɛ: Wɛ mbeyaka monga wɛmɛ, ndo papa kana mama kayɛ ndo anto akina hawokoke mɛna kɛnɛ kasalayɛ. Onde wɛ ayenda awui wa lo televiziɔ kana wa l’Ɛtɛrnɛtɛ weyayɛ ɔnɛ vɔ hawokoke ngɛnyangɛnya Yeso?. . . Ohɔ dia kakianɛ Yeso ekɔ la lɔsɛnɔ ndo nde mɛnaka dui tshɛ diasalaso!

Ɔkɔkɔ okina wahombaso mboka Yeso ngandji ele sho nangaka mbokoya Jehowa. Yeso akate ate: ‘Papa mbokakami ngandji.’ Onde wɛ mbeyaka lande na kakoke Jehowa Yeso ngandji ndo lande na kahombaso sho lawɔ mboka Yeso ngandji?. . . Ekɔ nɛ dia Yeso aketawɔ dia mvɔ woho wa lolango laki Nzambi salema. (Joani 10:17) Ɔnkɔnɛ, tosalake kɛnɛ katotɛ Bible ɔnɛ: “Nyukuya [Nzambi] uku an’andi wa ngandji. Nyokendekende lu ngandji, uku akanyulangi Kristu. Ndi akayakimo dikambu dianyu.”​—⁠Efeso 5:​1, 2.

Dia ndeka monga la lowando otsha le Yeso ndo lo kɛnɛ kakandasale, lam’alangɛ adia Joani 3:35; 15:​9, 10; ndo 1 Joani 5:​11, 12.

[Osato wa lo lɛkɛ 199]

Pâ yakɔna yakɛnyi Yeso lam’akandakimɔ lɔsɛnɔ lande dikambo diaso?

[Osato wa lo lɛkɛ 200]

Akokaso sala dia mɛnya dia tekɔ la ngandji le Yeso?

[Osato wa lo lɛkɛ 201]

Akɔna akoka mɛna dui tshɛ diasalaso?

    Ekanda wa l’Ɔtɛtɛla (1983-2025)
    Tomba
    Ɔtɔ
    • Ɔtɛtɛla
    • Kahana l'onto
    • Nango
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ɛlɛmbɛ w'okambelo
    • Awui wa sheke
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Ɔtɔ
    Kahana l'onto