Ambola w’oma le ambadi
Kakɔna kakalange Yeso mbuta etena kakandatɛ Nikɔdɛmɔ ate: “Nduku untu lakambela l’ulungu, paka lakahulo uma l’ulungu, On’a untu ndame”?—Joani 3:13.
Etena kɛsɔ, Yeso akikɔ la nkɛtɛ ndo l’etena kɛsɔ ko nde atadɛ kana atakalola l’olongo. Koko, kɛnɛ keyaso lo dikambo dia Yeso ndo ɛtɛkɛta wa lo etenyi kɛsɔ koka tokimanyiya dia sho shihodia kɛnɛ kalembetshiya dikambo sɔ.
Yeso “akahulo uma l’ulungu” lo woho wele nde akasɛnaka ntondo l’olongo oko etongami ka lo nyuma nde la She. Koko l’etena kakashikikɛma, lɔsɛnɔ laki Ɔna ɔsɔ lakadjama l’otema waki Mariya, ko nde akayotɔka oko onto. (Luka 1:30-35; Ngalatiya 4:4; Heberu 2:9, 14, 17) L’ɔkɔngɔ wa nyɔi kande, Yeso akahombe mbolwama oko etongami ka lo nyuma ndo kalola dia tonga kâmɛ la Jehowa. Ɔnkɔnɛ, yema tshitshɛ la ntondo ka nde ndjakema, Yeso akakoke nɔmba ate: “Papa, untumbuli la ntundu kaye la lutumbu laki la mi kame la ye ntundu andja watatungama.”—Joani 17:5; Romo 6:4, 9; Heberu 9:24; 1 Petero 3:18.
Etena kakatɛkɛtaka Yeso nde la Nikɔdɛmɔ, Ofarisɛ ndo ombetsha l’Isariyɛlɛ, ko nde atakalola l’olongo. Mɛtɛ, lâsɔ ko ndoko onto lambovɔ ko mbudɛ l’andja wa lo nyuma, mbuta ate l’olongo. Yeso ndamɛ akate dia Joani obatizanyi aki ɔprɔfɛta waki Nzambi woleki woke, koko “one luleki tshitshe lu diulelu dia l’ulungu kûleki wuki.” (Mateu 11:11) Ndo ɔpɔstɔlɔ Petero akalembetshiya dia kânga nkumekanga Davidi laki onto la kɔlamelo lakavu, akikɔ paka lo diombo; Davidi kombidɛ l’olongo. (Etsha 2:29, 34) Akikɔ ɔkɔkɔ ɔmɔtshi wele wanɛ wakavu la ntondo ka Yeso oko Davidi, Joani Obatizanyi ndo anto akina waki la mbetawɔ wakavu la ntondo ka Yeso kombidɛ l’olongo. Vɔ wakavu la ntondo ka Yeso ndjosha anto diaaso dia vɔ mbolɔ dia tonga la lɔsɛnɔ l’olongo. Ɔpɔstɔlɔ Paulo akafunde dia Yeso, oko wakinde otatedi, nde ‘mbakadihola mboka, k’oyoyo ka lɔsɛnɔ’ l’otsha l’olongo.—Heberu 6:19, 20; 9:24; 10:19, 20.
Lam’ele l’etena kɛsɔ ko Yeso atavu ndo atolwama, kakɔna kakandalange mbuta etena kakandatɛ Nikɔdɛmɔ ate: “Nduku untu lakambela l’ulungu, paka lakahulo uma l’ulungu, On’a untu ndame”? (Joani 3:13) Tɔsɛdingole avɛsa wosukanyi la divɛsa sɔ kana kɛnɛ kakasawolaka Yeso nde la Nikɔdɛmɔ.
Etena kakaye owandji w’ase Juda ɔsɔ oya le Yeso l’otsho, Yeso akawotɛ ate: “Mete, mete, kakutelami nti: Untu heyi mena diulelu dia [Nzambi] tshikima ndi ambuto ntu.” (Joani 3:3) L’okadimwelo ande Nikɔdɛmɔ akambola ate: ‘Ngande wakoka dui sɔ salema? Ngande wakoka onto mbotɔ mbala ka hende?’ Nde koshihodia wetshelo waki Nzambi ɔsɔ walembetshiya monga etongami kasɛna lo Diolelo diaki Nzambi. Onde aki yoho kina yakandakoke mbeka awui wendana la dui sɔ? Nde kokoka mbeka dui sɔ oma lo lokanyi l’anto, ndo ndoko onto lakakoke mbowetsha awui wendana la Diolelo diakɔ nɛ dia ndoko onto lakadɛ l’olongo lakikɔ l’akoka wa mbolembetshiya kɛnɛ kendana la mbɔtɔ lo Diolelo. Onto ɔtɔi lakakoke mbolembetshiya awui asɔ aki paka Yeso. Nde akakoke mbetsha Nikɔdɛmɔ ndo anto akina nɛ dia nde akaye oma l’olongo ndo aki l’akoka wa mbetsha anto akambo wendana l’awui wa l’olongo.
Ɔnkɔnɛ, dimbola diele lo divɛsa nɛ mɛnyaka dikambo dimɔtshi di’ohomba diendana la wekelo w’Ɔtɛkɛta wa Nzambi. Kema dimɛna dia sho monga la tâmu lo kɛnɛ kendana la divɛsa dimɔtshi paka nɛ dia diɔ mɛnamaka wolo shihodia. Kɛnɛ kata Bible lo dihole dimɔtshi koka shihodiama lo ekimanyielo k’avɛsa akina ndo mbɔtɔnɛ l’avɛsa akɔ. Lâdiko dia lâsɔ, mbala efula, awui wosukanyi la kɛnɛ kasɛdingɔma, koka tokimanyiya dia shihodia dimɛna divɛsa dimɔtshi di’ohokosanu.