Onde we eko suke dia ntokomɛ dikambo dimotshi di’enganga diakoka mbidja mbetawo kaye l’ehemba?
1 Ndoko onto lasena la kanyi y’one ɛlɔ kana lui, nde ayoto lo lopitadi. Koko, ‘tena ndo akambo wâki kômbeyamaka tokomeka sho tshe.’ (Ond. 9:11, NW) Kânga we hetawo dikila, kakona kayosala di’aha vo kokaloyadio la wolo, l’okongo wa kondja wâle omotshi ko wambokemba esadi esadi tsho lopitadi lomotshi, aha la we mbeya na? Eelo, wâle omotshi kana ofukutanu omotshi wa shashimoya wa ki ka demba diaye kokaka mbidja mbetawo kaye l’ehemba mbala otoi.
2 Ohokanyia dia we amboto lo lopitadi dikambo di’okoko omotshi: Kakona kayosala dia tshikala la losembwe naka onto omotshi ambokotela ate: naka we hakaluyisha dikila kete we ayovo na? Onde we ayetawo wotelo oso mbala kako otoi one mete mbewo? Onde mete we mbetawoka l’ololo tshe di’aha mbetawo dikila? Onde we eko suke la ntokomɛ ohemba oso dia dikambo dia mbetawo kaye ‘lo tona dikila’?—Etsha 15:28, 29.
3 Dia we mbidja lo tona okaloyelo a dikila weyɛ halange ndo wayokoka kolanya lo nyuma, la ntondo k’akambo tshe, we pombaka monga la mbetawo kele nge. Mbetawo ka ngaso pombaka monga l’edo ato lo eokelo k’oshika lo kene kata Bible dikambo dia dikila. Endaka aha osoku, kete wonya wayokonda olengolengo, we ayohanda dia kotwama oma lo shengiya y’onto omotshi l’etawo one nde ndeka mbeya dikambo so okoleki. Onde hawotokokonya dia we fonya one diewo diele l’enganga ndeka dia Nzambi lo kene k’endana la dikila? La ntondo ka dikambo dia ngaso, aha la mbidja tamu, we pombaka “[mbetawo l’ololo tshe, NW]” dia ntsha “akambu w’usimbwi” lo washo waki Jehowa, kânga mbasema anto k’anto. (Euh. 12:23-25) Ko onde wememe mbahomba ntokomɛ ohemba oso?—Ond. 4:9-12.
4 Olimu w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga ndo kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi: Dia kimanyia wane wahomba ntokomɛ okaloyelo a dikila, la Société akemadia Olimu w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga la Brooklyn ndo lo wa mbalasa. Nto, la Société akatonge wa kɔmite ya diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi lo esomba emotshi a weke. Lo Zaïre, wa kɔmite yako yeko 25 ndo suke la dinondo 150 wane wayolakanyema woho wotshikitanyi di’olimu ako mbayitonga.
5 Olimu w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga eko l’akoka wa nyanga alako dikambo dia weoho la weoho w’osakelo wa dimena ndo w’epaso wahahike dikila l’atei a tujurunale t’enganga olekanyi 3600 ta l’andja w’otondo. L’okongo diko, olimu ako tolaka elembetshiyelo a woho watahami akambo w’endana l’enganga le wa kɔmite ya diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi, le wa pitadi ndo le enganga emotshi. (Lo toma akatshi a sango walembetshiya kene kahomba salema aha la mbekɛ dikila l’atei, Olimu w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga akoladia osanyi omotshi lo lopitadi lomotshi.) Tena tshe, olimu ako mbewoyaka kɔmite y’endana la wondelo w’anto lo wa tuminadi tatôka awui wahomba kimanyia toshushi dia vo sedingola akambo watenda la sso di’ololo. Vo wayoshila ndo funda nkombo y’enganga w’etawo kimanyiana lo Burundi, lo Congo ndo lo Zaïre woho wayohomba kimanyia dia tofishi ta wa kɔmite mongaka nshi tshe la tokanyi tambisha naka awui w’endana l’okaloyelo wa dikila ambotomba.
6 Olimu w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga ndowanyaka nto olakanyelo ndo olimu a wa kɔmite ya diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi. L’esomba watanemawo, wa kɔmite ya diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi nongosolaka sanganya ya sambiyana tokanyi vo la asaki wa lo wa pitadi dia tɔlɔnganya longenyi lele lam’asawo. Vo mpɔhɛka anto ako, dia mbeya enganga ekina wakoka saka aha la mbidja dikila l’atei. Anangeso aso weko suke dia nyokimanyia, koko la ntondo, nyu pombaka mbosa tɛdiko tahomba mbakimanyia dia vo kamba olimu oso la dimena di’efula kana woho wakoka.
7 Tɛdiko tahombama—onde nyakatioshi? La ntondo, yashikike dia kana Document médical di’onto l’onto la l’atei a nkumbo kaye ndodjama dimena—nshi fundama loko, dio mbikama lohita ndo dio shikikema oma le amenyi. Etena kakoto anangeso amotshi w’apami lo lopitadi aha la nshi fundama lo kalate yawo ndo aha la emenyi mbika lohita dia ndjishikike, ohomba wa kalate yawo kombetawoma. Lo wedi okina, onde an’aso tshe wele watalongola batismu weko l’abuku wolodiami? Endaka aha osoku, naka wâle omotshi ambokomela on’aye, woho akona wayeya asaki wa lo wa pitadi diema diakiye lo kene k’endana la dikila ndo di’onto lahombawo mbewo diaha mbowosanya ladio na?
8 Dja yimba dia osek’onto tshe la l’atei a nkumbo kaye ongake NSHI TSHE l’abuku aso. K’endake nshi tshe dia kana an’aye weko layo, la ntondo ka vo ntshɔ la kalasa, ndo kânga la ntondo ka vo ntshɔ atokɛnya. Sho tshe pombaka mbidja yimba dia ntshɔka l’abuku aso l’olimu, lo tovakashi kana lo sanganya. Toyiohɛke ndoko lushi!
9 Kanyia dia kene kokuki kokomela naka wambokɛmba otsha lo bilo omotshi w’endana l’osakelo a wanyandja lo lopitadi lomotshi, aya k’ɛngɛnɔ, heye ndoko dikambo kana hakoke teketa. Naka we kema la dibuku diaye, ko ndoko ombutshi kana enondo lahomba koma lo lopitadi dia tokɔtɛkɛtɛ ndo wamboshikike one: we eko ‘l’ohomba wa dikila,’ weho ako tshe, wayokokaloya dikila. Mpokoso ko, dikambo so diambosalemaka. Koko, naka teko la dibuku diaso, dio diayototɛkɛtɛ, dio menyaka lolango laso.
10 Dio diako diele, Document médical ndeka mpako kana okoma w’endana l’akambo w’enganga. Okoma kana mpako halembetshiya okoko wa lo Bible w’enya kene k’etawoso ndo lohita hakami loko dia menya mete kato. Tuminadi kemotshi ka lo Canada akate dikambo dia dibuku diaki kadiyeso kemotshi lakawande ate: “[okonyi] akasonola woho otoi wa nembetshiya enganga l’asaki wa lo wa pitadi wane wasakane dia takand’etawoka okaloyelo wa dikila, oyadi kânga l’etena kakandahombe shisha lomba kana hakoke menya lolango lande naka nde aya l’ɛngɛnɔ.” Kôngake lato nshi tshe.
11 Lam’ele mbala efula tshapa yaso y’onganga kambaka olimu la ntondo ka dui dia wanyandja, naka we pombaka mbeta l’epaso wak’ewoma la ntondo, ayonga tshundju leyɛ dia wememe mbisha alako wa lofunda wakenda ndo walembetshiya awui efula (lo mbosa tokanyi t’oma lo tshapa yaso y’onganga); lo ntsha ngaso, we ayoshikike awui amotshi oko, woho wahombawo kâta, nkombo y’enganga ndo lokombo la lopitadi. We eko la lɔkɛlɛngɛ dia ntsha ngaso woho wa kondja osakelo walangaye. Kânga mbayonga ndo we, ndo onganga hanyotokoka mbahe asolo one wâle omotshi ayotomba, lembetshiya one: oyadi kânga dikambo dimotshi diayokokome, awui aso pombaka ndjelama.—Tok. 22:3.
12 Yediko kina y’ohomba yayohomba ndjosa l’okongo ko ya mbokana l’asaki wa lo lopitadi wane wayonga laye, oyadi lo dikambo diakewoma la ntondo, kana dia wanyandja. We la na wayoleka sawola na?
13 Sawo la asaki wa lo wa pitadi. OLUI W’ASAKI: Eko wonya wele woma w’onto atolekake wolo aye. (Tok. 29:25) Naka we kandakanda, kete onto omotshi ayota ate: we eko kanga dungi pende. Naka we nangaka mbatema, oyadi la wanyandja kana akeyama, wememe kana ombutshi aye omotshi pombaka mboka olui w’ambatshi wembola w’eshika la dihonga tshe. Dui di’ohomba efula ko kana olui ako wayolenya lolango l’okonyi ndo kana wayowosakɛ lo weho tshe aha la mbidja dikila l’atei. Naka oshikikelo wa ngaso hungi, kete ayonga ɔmɔnɔmɔnɔ wa kanga keso.
14 Enya lolango laye, mbetawo kaye ndo ndjaemalɛ kaye aha la mbahâhɔ. Teketa aha l’ohotohoto one: we nangaka sakemɛ l’ekimanyielo k’osakelo wele dikila hɔtɔ l’atei. Aha la mbahe asolo l’olongo, enya kene kalangaye ndo teketa dikambo dia dibuku diatona okaloyelo wa dikila. Naka onganga w’atana halange kôka, yanga onganga okina.
15 OMBIKI WA TEDI K’OSHISHI: L’atei a wane watonga olui w’asaki, ONGANGA OSO EKO ONE LÊYƐ LA DIA SAWOLA LANDE la ntondo ka watelo. Onganga wakana tedi k’oshishi mbahika dia vo kokaloya dikila wonya wâta onganga w’atana, ne dia nde mbele la wotsho wa kokɛ loseno laye. We hokokame dimena naka we ayosawola paka l’onganga wâtana. Pombaka we sawola l’onganga wakana tedi k’oshishi, mbow’enya kene k’etawoye ndo mbeya kana nde ayetawo kana kema.—Enda Luka 18:3-5.
16 Menamaka dia eko oko mbekelo di’onganga wakana tedi k’oshishi membolaka okonyi kanda ya wenya l’okongo w’epaso—wenya efula l’okongo naka nde hokana laye lo wedi w’ekamaye lo kene k’endana la dikila. Ntɛ̂tɛ di’onganga w’atana akoyange onganga wakana tedi k’oshishi one l’etawo kimanyia dia nyu sawola lande kanda ya wenya y’ololo la ntondo k’epaso. Osoku, we ayonga la wenya wa nyanga okina endaka one la ntondo halange ndjela lolango laye. Totshikɛke onto okina dihole dia nde kɔkɔla otema aye dikambo dia we eko la lɔkɛlɛngɛ la mbokana l’onganga wakana tedi k’oshishi, one layosha lonya lam’ayowokâta.
17 Le anto aso tshe, we pombaka mbaewoya l’ololo tshe lokanyi lakiye lahakoke tshikitana pondjo: AHA DIKILA. Lomba dia vo kosakɛ l’ekimanyielo ka osakelo wele dikila hɔtɔ l’atei. Shila weoho w’osakelo wakaloya dikila ndo w’eyama w’otone la kene k’okaye. Naka olui w’asaki wambena one woho oso hakoke, lombawo dia vo nyanga weho ekina lo mikanda w’akambo w’enganga. Manyawo fundo one: naka vo nangaka, we kokaka kondja alako amotshi lo mumbola dinondo dia l’etshumanelo kaye dia vo sawola la kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi kene kele suke lawo.
18 Kamba olimu la wolo wele laye: Lo wedja emotshi, pitadi kokaka nomba ekonyi dia vo mbika lohita lo fishi motshi yatondja lopitadi lako oma l’onongo dia wâle omotshi wakoka tomba oma lo sɛka dikila. Koko, lo Zaïre, teke lo mbokana dia dikambo so. Tena efula, ekonyi voameme mbahomba menya lokanyi “l’otondjelo w’oma l’onongo” wa ngaso kana la fishi y’otonelo w’okaloyelo a dikila yayowolodia lo ndjela alako woshami oma le la Société. Tena dimotshi, enganga kokaka kolomba dia we tshikitanya kene kofundami loko ndo kotsha one we ayetawo, naka ambohombama, dia vo kosake woho okina dia kotsha. Koko, naka lokanyi la kamba olimu la dikila leko laso, kete we eko la lɔkɛlɛngɛ la tona woho w’otshikitanelo wa ngaso. Naka lopitadi mbakosha fishi “y’otondjelo w’oma l’onongo” yele l’eteketa wa ngaso, kete we eko la wolo wa kotsha one hakoke dikila mboto l’atei w’osakelo one, ndo we kokaka dimola woho w’efundelo wa ngaso. Fishi sho eko diokanelo lasaye la lopitadi. Kokaka we tona wotelo wah’otone. Naka onto omotshi ambohemba dia kosokoya la wolo dia we mbika lohita lo weho wa tofishi ta ngaso, lomba woho a we sawola la omotshi a l’atei wa kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi, kana enondo kemotshi ka l’etshumanelo kanyu endaka we hawaweye, dia we kondja alako woho a we sala.
19 Onde we kokaka ntsha ngaso oka? Eelo. Eya dia okonyi eko la lɔkɛlɛngɛ lomotshi. Lɔkɛlɛngɛ lele l’anto loso halotshikala la soko wonya w’otoye lo lopitadi. We hakoke sokoyama la wolo dia kondja osakelo. Onto omotshi atokɔsɛmɛ̂ke one woho okina wa kanyi mbele ololo.
20 Omotshi a l’atei a nkɛlɛngɛ yako mbelamɛka one: wolo wa tona di’aha kesama; vo mbutaka dia ndoko osakelo wahombawo kosakɛ aha la we mbisha dikimo. Kokaka we tona oseka osakelo tshe naka we nangaka. Dia we ndjetawo, pombaka we tokokondja olembetshiyelo w’okɛma ndo ambeya wâle akona wokuki tomba oma le olui w’enganga. L’okongo diko, vo pombaka k’enya weho ekina w’osakelo w’eyama. Ndo l’ekomelo, l’okongo a we kondja olembetshiyelo, we ayosona osakelo wakoka layɛ.
21 Dia we ndjashikike dia kene k’etawoye, we POMBAKA mboka wembola lo kene tshe keyɛ l’okandokando, djekoleko etena kakamba asaki wa lo wa pitadi olimu l’eteketa a wolo kana la wetelo w’enganga. Enyelo, naka onganga omotshi ambota dia nde nangaka kamba olimu la “plasma” (engo kalosala kakaloya dikila), Kokaka we kana aha la mbeya one, nde eko lo teketa dia “restaurateur du volume plasmatique” (engo ka losala kakaloya dikila efula), tete le aha osoku. La ntondo ka we mbetawo, mbolande onkone: “Onde okanga wosangani la dikila mbewo?” Mbolande dikambo dia osakelo walangande saka: “Onde osakelo one mbidjaka wonandelo wa dikila l’atei?” Naka nde ambolembetshiya dia mbolo y’olimu yahombande mundanda, mbolande: “Etena kayokamba olimu la mbolo nye, onde dikila diami diayemala etenyi kemotshi ka wonya?”
22 Ko kakona kahombaye sala naka l’okongo a we ndjela tediko tomiso la nshila tongo tshe ko hawolange kokimanyia kana weko lo tona kôka dikambo dia mbetawo kaye na? Tokandakandake dia nyanga ekimanyielo. Efula wakakonya nseno yawo lo wâle lo mbetsha nshi efula aha la nyanga ekimanyielo.
23 Ekimanyielo k’ololo etena kahombama: Lembete wanya wahombaye ndjela dia kondja ekimanyielo (1) etena kahombaye, kana kahomba lakiye omotshi mbatema la wanyandja kana mbeta l’epaso kakeyama la ntondo ko osanyi wambotomba ne dia lopitadi ambolanga kaloya dikila; kana (2) naka wolo aye wa demba kana waki lakiye omotshi aya k’ɛngɛnɔ; kana nto (3) naka dikambo di’ona (kânga di’opalanga w’onto) mbambotomba, onganga, ofɛlɛmɛ kana mbalasa ka lopitadi wambota one sho pombaka tola dikambo ne lo tuminadi kana le embuledi emotshi; l’etena keso:
24 FUNDE DINONDO DIA L’ETSHUMANELO KAYE OKANDA KANA MBATOME DIKENDJI WOHO A WE MENANA LAWO naka we atadisale. (Mete, lo menda kene k’etawoso dikambo dia dikila, eko dikambo dia tshundju mbewoya dinondo etena tshe kayohombaka ntsho lo lopitadi.) L’okongo diko, naka eko ohomba mete, DIKUMANYI WAYOTOMA OKENDJI KANA SHINGA LE KƆMITE KA DIƆTƆNWƐLƆ LA WA PITADI KELE SUKE KANA MENANA LAWO OMA L’EKIMANYIELO KA DIEWOYELO DIMOTSHI DI’ESADI ESADI. Naka we nangaka, asangani a l’atei wa kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi wayokoka ndja lo lopitadi dia kêla ekimanyielo kawo.—Isaya 32:1, 2.
25 Dinondo diatonga wa kɔmite ya diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi mbeyaka enganga wetawo kimanyia watanema l’etenyi kanyu ka wodja; vo kokaka k’ewonya lawo ndo tatɛ la nyanga enganga ekina kana wa pitadi kina yayokokimanyia. Naka ndoko otoi latanema l’etenyi ka wodja ako, dinondo wayenana la kɔmite koleki suke. Endaka yediko sho hayokotshami, dinondo wayotoma shinga otsha le Olimu waki la Société w’endana l’olembetshiyelo w’akambo w’enganga. Ondo vo wayokoka ntsha dia menana l’onganga omotshi wetawo kimanyia ndo wayolembetshiya asaki wa lo wa pitadi w’endana la dikambo diaye dia kene kakoka salema aha la mbidja dikila l’atei. Ase kɔmite ka diɔtɔnwelɔ la wa pitadi wakakondja wetshelo dia vo shidiya awui wa ngaso.
26 Ase kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi weko suke dia kokimanyia, we kana ombutshi aye, lam’asawolaye l’onganga kana l’ondowanyi; koko, we pombaka nyanga ekimanyielo keso. Mete, anangeso aso hawotohome ntolo l’ote aye, koko, tena efula vo wayokokimanyia dia kohola alako waki la Société ndo wayokewoya akoka wele la ntondo kaye lo kene k’endana l’akambo w’enganga kana la toshushi.
27 Naka Asaki wa lo wa pitadi wambotetemala la tona di’aha kimo ekimanyielo, ayohomba we kadimo otsha le enganga ekina. We eko l’akoka wa nomba woho wa mendjama le onganga okina, oyadi kânga nde hakambe lo lopitadi lako lame. Naka esanyi ambotomba, we kokaka mbewoya omotshi a l’atei wa kɔmite ka diɔtɔnwɛlɔ la wa pitadi dia nde menana l’onangeso omotshi lele onganga, one layosedingola akoka akina wele lo lopitadi l’eyɛ. Naka ndoko olui wetawo kokimanyia, ndo PAKA l’etena kay’eya l’ololo tshe one onganga okina w’atana ambetawo dia kosakɛ lo lopitadi lokina layosekɔma, etena kako w’ayohomba mbika lohita lo fishi y’otondjelo yele nshi yayo fundama loko ndo yo mbikama lohita, lo funda kombo y’enganga ene wambotondjama oma l’onongo wa kosakɛ.
28 Onde we kokaka sala ngaso? Eelo, we eko la wolo. Ndo naka l’okongo diko dikambo so diambokoma l’anya waki shushi, kene kakayafunde ayokimanyia la dimena di’efula dia nde mbetawo lolango lakiye. Ndo nto, lo kene k’endana la losembwe l’akambo w’olimu, enganga ekina kokaka ndjokime dikambo so l’anya awo ndo ndjoyanga woho wa kokimanyia. Djekoleko, kene kakayafunde kokaka kokimanyia dia we kondja osakelo wahombaye la ntondo ka ki kaye ka demba koma l’ɛngɛnɔ. Toshishake wenya efula la konga!
29 Kânga mbele alako aso hawotumi onto dia nde nyanga oshimbedi wa hemo kande, sho pombaka nyewoya dia teko l’okakatanu wa kondja oma le onganga wetawo kimanyia lotshungo la nde sakɛ okonyi waha la oshimbedi l’akambo w’enganga, kana wele kema l’akoka.
30 Wembola w’etakanya wahombama ndjalongosola: Nyu pombaka mbeya dia wembola emotshi w’okama oma le enganga kana oma le anto akina hawotongaka nshi tshe la lokanyi l’ololo. Dimbola dialeka mboka enganga (ndo toshushi tomotshi) mbala efula dio ne:
• “Onde we nangaka mvo (dakisha on’aye) lo dihole dia mbetawo ‘okaloyelo a dikila’?”
31 Naka we kadimola wate: eelo, kete w’ayohinga l’akambo w’otemwelo. Koko, tena efula okadimwelo wa ngaso hawetawoma ndo sokoyaka tuminadi mbala motshi dia vo mundana. Oho dia lo dikambo so, we kema l’olimu wa sambisha. We eko lo teketa dia osakelo wele laye l’ohomba. Pombaka we mbokanya awui l’ampokami aye wele asaki a lo wa pitadi la toshushi mbewo.—Osam. 39:1; Kol. 4:5, 6.
32 Lo washo w’onganga, wa shushi kana w’ondowanyi wa lopitadi, “eelo” kaye mbeyaka nembetshiya one we nangaka monga omvwedi kana nambola on’aye dia mbetawo kaye. Mbala efula, la ntondo ka dui so, teketa dia mbetawo kaye ka nge lo elwelo howaela ndok’ololo omotshi w’oshika. Wayokosa dia we eko yetawo etawo, ndo pudi la wolo wa kanyia ololo dia pome ntolo etena kele loseno lambokoma lo wâle. Naka dikambo di’ana mbotumbi, wayokosa di’oko we eko ombutshi a pami kana wa womoto w’enginya watona osakelo wasemawo one “wa loseno” mbewo.
33 Koko, lo mete, AHA tona mbatonaye dia vo kosakɛ. Hanyokana tsho l’onganga lo WOHO w’osakelo wahombaye nongola. Tena dimotshi, sanga onyo otoi la kene k’etawoye ayokoka kadimola akambo amotshi lewo kana leyɛ. Lo wedi okina, eko ndjakesa lewo dia vo menya di’oko paka dikila mbahombama ndo mbele WOHO ako wame w’osakelo washa “loseno.” (Enda Comment le sang peut-il vous sauver la vie?, akatshi 7 polo 22.) Omaloko, pombaka we mena hwe dia dikambo so. Woho akona wayosala na? W’ayokoka kadimola wate:
• “Halange mvo (halakombola nyoi k’onami). Otomokombola mvo (di’onami mvo), lototshikala lakami. Naka lakaye lane, kete dia ndjosakemɛ woho wa monga la loseno (dia on’ami sakemɛ woho wa nde monga la loseno). Kene kakombolami ko, osakelo wa kaloya dikila koko aha wosohanyi la dikila dia sakɛmi (dia sakɛ on’ami). Weoho w’osakelo wa ngaso weko.”
34 Wembola ekina efula watôkaka enganga kana toshushi vo ene:
• “Kakona kayokokome naka tuminadi ambotoma dui dia vo kokaloya dikila na? Onde we mbayemba wotsho oso?”
• “Naka we ambetawo kana wambokokaloya dikila la wolo, onde wayokotshanya oma l’otemwelo anyu kana we ayohomba loseno la pondjo? Ngande w’ayokosa etshumanelo kanyu na?”
35 Kadiyeso kemotshi akakadimola shushi ate: l’etena keso, nde hatonga la dikambo. Kânga mbele lo woho omotshi nde akate mete, shushi akenyi ate, lam’ele kadiyeso oso honga ndoko la dikambo, wotsho oso wayonga lo demba diande. Ko onganga ako akatumi dui dia vo mbokaloya dikila.
36 We pombaka mpoto dia lo mboka wembola eso, amotshi nyangaka dia we mbetawo okaloyelo wa dikila. Tâtshikɛke dihole lo mbahola dui so lomba! Woho akona wa mbewo tamu ta ngaso na? Kokaka we kadimola wate:
• “Naka lo weho tshe wambokaloya dikila la wolo, dikambo so diayenya one wambotshela awui w’esehe. Layosowa lo tokanyi ndo lo nyuma oma lo woho w’osombwelo wa ngaso edja ka nshi tshe yayotshikala lo loseno lami. Layoshika ekolo lo weho ako tshe di’onto tshelami akambo w’esehe wa ngaso. Layotsha la wolo ami tshe dia funda atunyi ami oko ayomohomba ntsha naka onto ambotshelɛ awui w’esehe la wolo.”
37 Pombaka menya la wangasanu tshe one lo washo aso, okaloyelo a dikila wa la wolo eko dui dia nyɛtɛtɛ woho ako wame l’akambo w’esehe wakokawo tosale l’alemba aso. Oso kema dikambo di’anyanya. Omaloko, nyoshike ekolo. Lembetshiya tsho one we eko l’ohomba wa osakelo waha mbidja dikila l’atei.
Woho akona wahombaye ndjalongosola na?
38 Sho malasendingola wanya wahombama dia kokokɛ ndo we ndo nkumbo kaye di’aha nyu kaloyama dikila la wolo. (Kakiane tambolanga nyomonyosha elembetshiyelo ekina efula lo woho wa nyu tshimbwe ekakatanu wanyokongɛ etena katanema ana w’ashashi ndo wa totshitshe lo wâle wa kaloyama dikila.) Ndo takenyi tediko takoshi la Société dia tokimanyia naka ohomba wambonga. Kakona kahombaye sala la elembetshiyelo ako dia we mangemɛ woho wa ntokomɛ dikambo dimotshi di’enganga diakoka mbidja mbetawo kaye l’ehemba?
La ntondo: Nyohole awui ane lo nkumbo ndo nyovusole kene kahombanyu mbuta ndo ntsha, djekoleko la ntondo ka dikambo dia wanyandja.
L’okongo: Nyoyashikike dia monga l’abuku tshe wenyu lawo l’ohomba.
L’ekomelo: Nyolombe Jehowa l’otema otoi dia nde nyosuke lo mbetawo kanyu ka ‘nseka dikila.’ Okitanyia aso l’olembe ande w’endana la dikila ayotokimanyia dia mbetawoma lende dia kondja loseno la pondjo. —Etsha 15:29; Tok. 27:11, 12.
[Caption on page 1]
Nyolame elembetshiyelo ene lo dihole diayonyohomba mbâtana esadi eto etena kayonyonga lawo ohomba.
[Caption on page 1]
Naka onto omotshi aya k’ɛngɛnɔ ndo woteketa dia mbokaloya dikila, nyênde kene kahombama salema l’atei wa kombo nye:
1. Tomɛ dinondo dia l’etshumanelo kaye shinga kana menana lawo lo woho omotshi wakoka dia vo kokimanyia.
2. Naka ohomba weko, lomba dinondo dia vo mbelɛ kɔmite ka diɔtɔnwɛlo la wa pitadi koleki suke
3. Kɔmite ka diɔtɔnwɛlo la wa pitadi kokaka kokimanyia dia teketa l’enganga ndo l’anto akina.
4. Kɔmite ka diɔtɔnwɛlo la wa pitadi kokaka kôkanyia l’enganga ekina wayosawola l’enganga ako wâtana dia osakelo wakaloya dikila.
5. Kɔmite ka diɔtɔnwɛlo la wa pitadi kokaka kokimanyia nto dia we sɛkɔ otsha lo lopitadi lokina lalɔmbɔ anto ndo lalangaye.