Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • g95 11/8 p. 28-29
  • Sampela Tok i Kam Long Olgeta Hap

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Sampela Tok i Kam Long Olgeta Hap
  • Kirap!—1995
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Narapela Kain Ples
  • Husat i Kamapim Tok Tru​—Televisen o Niuspepa?
  • Pasin Namel Long Pikinini na Papamama
  • Dokta i Katim Planti Meri na Kamautim Pikinini
  • Mekim Sampela Samting na No Ken Sem
  • Ol Pikinini i Laikim Wanem Kain Tisa?
  • Pipia Bilong Yumi i Save Toktok
  • Ol Pikinini i No Gat Was Bilong Ol
  • Sut Bilong AIDS i No Inap Kamapim Winmani
  • Em i Kamap Mama Taim Em i Gat 62 Krismas
  • Planti Pipia Tumas—Nogut Em i Karamapim Yumi!
    Kirap!—1991
  • Rot Bilong Kisim Gutpela Skul
    Kirap!—1996
  • Sampela Tok i Kam Long Olgeta Hap
    Kirap!—1998
  • Ol Papamama—Putim Tok i Go Daun Long Bel Bilong Pikinini Kirap Long Taim Em i Liklik Yet
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1989
Lukim Moa
Kirap!—1995
g95 11/8 p. 28-29

Sampela Tok i Kam Long Olgeta Hap

Narapela Kain Ples

Inap longpela taim liklik ol saientis i bin ting i gat laip long ol narapela planet. Ol i ting ol samting bilong graun bilong helpim yumi long i stap laip, ol i mas stap tu long narapela planet o bikpela sta namel long ol planti handet bilion lain sta long ples antap. Tasol wanpela nius bilong Frans (Le Nouvel Observateur) i tok, ol samting i mekim na nau ol saveman i ting, ‘taim ol man i no kamap yet long dispela graun, planti samting i bin kamap olsem mirakel.’ Na save ol i bin kisim long nau long ples antap na long graun, i helpim ol long save, dispela ol samting i ‘no inap kamap long narapela planet o bikpela sta.’ Na dispela nius i tok, taim ol saientis i tingim olsem i gat laip long ol narapela planet o nogat, ol i save tru i gat laip long wanpela​—em graun yumi stap long en.

Husat i Kamapim Tok Tru​—Televisen o Niuspepa?

Long Ostrelia ol man i no bilipim tumas ol stori bilong nius i save kamap long televisen; nau ol i bilip moa long ol stori i kamap long ol niuspepa. Nius The Australian i kamapim wanpela ripot long dispela samting na i tok: ‘Bilong kamapim ol “gutpela stori,” em ol stori ol i laik bai ol man i ken kirap nogut tru long en, planti taim televisen i no mekim stret na ol i giamanim ol man.’ Olsem: Planti taim ol stori bilong nius i kamap long televisen i no nupela stori. Ol i laik bai ol man i ken kirap nogut long ol stori bilong nius, olsem na ol i bungim ol nupela stori wantaim ol olpela stori i stap long video-kaset long fail bilong ol. Ol man bilong skelim dispela samting i tok, long 500 stori bilong nius i kamap long televisen, ol man bilong televisen i bin mekim wok long 260 olpela stori i stap long ol video-kaset. Sapos televisen i mekim wok long ol olpela stori, i gutpela ol i toksave long ol man, tasol ol i no save mekim olsem. Ripot i tok moa olsem: ‘Wanpela lain (Ray Morgan Research Centre) i skelim dispela samting na tok, namba bilong ol man i bilip olsem ol stori bilong nius i kamap long televisen i “tru na stret olgeta,” i go daun inap 12 pesen. Long 1986 inap 53.7 pesen bilong ol man i bilip long ol stori bilong nius i kamap long televisen, na long 1993 inap 41.5 pesen tasol i bilip.

Pasin Namel Long Pikinini na Papamama

Yu ting i stret papamama i mekim ol samting long pikinini olsem pikinini i wanlain bilong ol? Wanpela savemeri (Lisandre Maria Castello Branco) bilong Yunivesiti Sau Paulo i kamapim tok bilong em long wanpela nius bilong Brasil (O Estado de S. Paulo). Em i tok: ‘Pikinini i no bikpela olsem papamama bilong em, na pikinini i mas save gut long dispela samting. Taim papamama i no mekim wok bos bilong ol, pikinini i lus tru, i olsem i no gat wanpela bilong stiaim wokabaut bilong em. Olgeta taim pikinini i ting papamama i mas mekim wok bilong man i bikpela pinis na amamas long skulim pikinini.’

Dokta i Katim Planti Meri na Kamautim Pikinini

Nius Il Messaggero bilong Rom i tok: ‘Ten tausen dokta bilong ol meri i kotim Itali na tok: Ol dokta i katim planti tumas meri bilong kamautim pikinini. Pasin bilong karim pikinini long rot bilong katim bel, dispela i kamap planti tru long Itali, winim ol narapela kantri long Yurop. Long olgeta kantri, Itali em i namba 3 long Amerika na Brasil. Kirap long 1980, pasin bilong katim meri na kamautim pikinini i go antap tru olsem dabol. Long olgeta 4-pela 4-pela meri i laik karim pikinini, dokta i katim wanpela na kamautim pikinini. Bilong wanem dispela pasin i go bikpela moa? Dispela nius i tok, sampela meri i gat sik na ol dokta i mas katim ol bilong kamautim pikinini, tasol i gat tupela as moa, olsem: Ol meri i no laik kisim bikpela pen taim ol i karim pikinini; ol dokta i pret long kot, nogut meri o pikinini i dai taim meri i karim pikinini. Inap longpela taim ol dokta i bin ting, meri i no inap kisim bagarap taim ol i katim em na kamautim pikinini. Tasol nau planti dokta i ting, ol dokta i mekim bikpela wok tumas long dispela pasin na i no gat gutpela as na ol i katim meri. Wanpela man (Carlo Signorelli) bilong Yunivesiti La Sapiensa long Rom, em i tok: ‘Taim dokta i katim meri bilong kamautim pikinini na mama o pikinini i dai, i no olsem dokta i bin katim mama na em o pikinini i dai.’ Na wanpela man (Luciano Movicelli) bilong Haus Sik S. Orsola, long Bolonya, em i tok, ‘Dispela tingting olsem pasin bilong katim meri na kamautim pikinini i winim pasin bilong meri i karim pikinini, i giaman tasol.’

Mekim Sampela Samting na No Ken Sem

Sapos wanpela man Japan i no gat planti wanblut o pren, bai em i mekim wanem long taim bilong marit o long taim bilong planim man i dai pinis na em i no ken sem? Em i mas baim ol man inap liklik taim. Man na meri i laik marit, ol bai singautim wankain namba bilong ol man ol i laik bai ol i kam long marit bilong ol. Tasol sapos namba bilong lain bilong man na lain bilong meri i no wankain, o ol i no planti, orait, long pasin hait man na meri i laik marit ol inap baim sampela man long wanpela kampani, na nau tupela i no ken sem long liklik lain tasol i kam long marit. Ol i kolim dispela kampani benriya, olsem “ol man bilong helpim ol narapela man.” Kampani benriya i save mekim kain kain wok, na wanpela wok bilong ol, em bilong salim sampela man i go long marit bilong inapim namba bilong ol wanblut na pren. Ol i save mekim dispela wok long taim bilong planim man tu. Ol man i no baim ol bilong kam na krai sori, nogat; ol man bilong kampani benriya bai kamap olsem ol wanwok bilong man i dai pinis. Taim ol i mekim olsem, ol man i bin sindaun klostu long man i dai pinis, ol i no inap save, ol wanwok tru bilong em i no laik kam bilong lukim ol i planim em. Nius Mainichi Daily News i kamapim tok bilong bos bilong wanpela kampani benriya, em i tok, taim ol i bin planim wanpela bikman bilong wanpela kampani, i gat 100 man i go bilong lukim, tasol 60 bilong ol dispela man, em ol man bilong wanpela kampani benriya. Dispela bos i tok: ‘Ating famili bilong man i dai pinis i bin telefon long 3-pela o 4-pela kampani benriya bilong kisim ol dispela man.’

Ol Pikinini i Laikim Wanem Kain Tisa?

Wanpela nius bilong Jemani (Nassauische Neue Presse) i tok, ‘Maski planti pikinini long nau i les long skul, klostu olgeta i gat wanpela tisa ol i save laikim.’ Tru tumas, 91 pesen bilong ol pikinini meri na 83 pesen bilong ol pikinini man, ol i gat wanpela tisa ol i save laikim. Wanpela lain i bin givim askim long 2,080 skulmanki namel long 7-pela krismas na 16 krismas bilong save wanem samting i mekim na ol i laikim wanpela kain tisa. Ating planti man bai kirap nogut long save, tisa em planti pikinini i save laikim, i no dispela tisa i no save givim homwok long ol, nogat. Ol i laikim tisa i save bihainim stretpela pasin taim em i skelim wok bilong ol sumatin, na em i save lap, na taim em i lainim ol sumatin long wanpela samting, em i kirapim tingting bilong ol. Na sampela samting moa bilong tisa ol sumatin i laikim, em gutpela save bilong em, na em inap skulim gut ol sumatin, na em i save pilim gut hevi bilong ol, na em i no gat pasin bilong kros kros.

Pipia Bilong Yumi i Save Toktok

Pipia bilong yumi i save tok wanem? Em i kamapim long ples klia sindaun bilong yumi​—ol samting yumi save kaikai na ol samting yumi save tromoi nating. Nius The Toronto Star i tok, ‘Ol man i save bihainim wankain pasin long olgeta taim long sindaun bilong ol, ol i no save tromoi nating ol samting, long wanem, ol i baim tasol ol samting ol i ken mekim wok long en o ol i kaikai samting ol i baim.’ Na nius Star i tok, taim wanpela samting i sot, ‘ol man i no tingim​—ol i tromoi nating tasol, winim taim planti bilong dispela samting i stap.’ Bilong wanem ol man i save mekim olsem? Long wanem, ol man i save bungim bungim ol samting. Ol i baim planti samting, winim skel bilong ol, na bihain ol i tromoi, long wanem, ol i no bin mekim wok long en. Ol man i save tromoi planti sosis na bret (hot dog), winim ol narapela kaikai ol man i save tromoi. Na bikpela hap pepa, olsem niuspepa samting, i save kamap long ol ples pipia. Na tu, ol man i mekim bikpela wok nau long kompyuta, olsem na bikpela hap pepa moa i wok long hip i stap long ol ples pipia. Orait, pipia bilong yumi i tok wanem? Em i tok: Yumi stap long taim bilong tromoi nating ol samting.

Ol Pikinini i No Gat Was Bilong Ol

Long nau long Ostrelia planti papamama moa i save lusim ol liklik pikinini long haus bilong lukautim ol yet, na papamama i go wok mani o ol i mekim narapela samting. Ol man i save long dispela bikpela hevi, long wanem, nau i gat wanpela lain i save mekim wok long telefon bilong helpim ol pikinini. Long olgeta wik inap 35,000 pikinini i telefon na kamapim hevi bilong ol. Nius The Sunday Telegraph bilong Sidni i tok, dairekta bilong dispela lain bilong telefon i tok: ‘I gat planti pikinini ol i gat bikpela hevi tru​—ol i stap wanpis na ol i no gat kaikai na ol i no gat papa o mama bilong lukautim ol.’ Nius i tok: ‘Na dispela samting nogut i painim ol pikinini, em i kotim tru ol famili bilong nau na sindaun bilong ol.’ Sampela bilong ol dispela pikinini ol i liklik tru. Wanpela pikinini i pret na telefon long dispela lain, em i gat 4-pela krismas tasol.

Sut Bilong AIDS i No Inap Kamapim Winmani

Wanpela dairekta bilong wanpela kain wok bilong Wol Helt Oganaisesen (Dr. Piot), em i tok, ol laboritori bilong wokim marasin i save tingim mani, olsem na nau sampela bilong ol i lusim wok bilong painim wanpela sut bilong helpim ol man i gat sik AIDS, na ol i wok long painim marasin tasol. Ol man i tok, sapos ol laboritori i kamapim wanpela sut bilong daunim sik AIDS, gavman bai strong long ol i mas larim ol klinik na haus sik samting i mekim wok long en, no gat pe. Sapos olsem, ol laboritori i no gat rot long kisim winmani.

Em i Kamap Mama Taim Em i Gat 62 Krismas

Wanpela meri Itali i gat 62 krismas taim em i karim pikinini. Mama na pikinini i stap i orait. Mama i karim pikinini man na hevi bilong em i olsem 3.3 kilo. Sampela man i amamas tru long dispela samting i kamap, tasol sampela nogat. Bilong wanem sampela i no amamas? Long wanem, dokta i bin putim melek bilong man i go insait long bel bilong meri na em i kisim bel. Profesa Severino Antinori i bin helpim ol dokta taim dispela meri i karim pikinini na em i tok: ‘Mi save taim dispela meri i karim pikinini, planti man i no ken amamas. Tasol ol i mas save, mipela i no ken mekim long planti meri.’

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim