Tapuaki Atu ki te Atua e ‵Tusa mo Tena Loto
NE ‵TALO atu penei a Iesu ki te Atua: “Tenei te uiga o te ola se-gata-mai, ke taumafai faeloa latou ke iloa koe, te Atua tonu e tokotasi, penā foki loa mo te tino telā ne uga mai ne koe, ko Iesu Keliso.” (Ioane 17:3) Se a te vaegā iloaga tenā? “Ko te loto [o te Atua] ke fakaolagina a vaegā tino katoa kae ke oko atu foki latou ki te iloaga tonu o te munatonu.” (1 Timoteo 2:4) Tenei eiloa te ‵fuliga i te The Amplified Bible o te ‵toe tugāpati tenā: “Ke iloa tonu kae ke sao foki te lotou iloaga o te Munatonu [faka-te-Atua].”
Tela la, e manako te Atua ke iloa tonu ne tatou a ia mo ana fuafuaga, e ‵tusa loa mo te munatonu mai i te Atua. Kae ko te Muna a te Atua, ko te Tusi Tapu, ko te pogai eiloa o te munatonu tenā. (Ioane 17:17; 2 Timoteo 3:16, 17) Kafai ko iloa tonu ne tino a pati a te Tusi Tapu e uiga ki te Atua, ka se fai ei latou pelā mo tino kolā ne faipati ki ei i te Loma 10:2, 3 kolā ne “loto finafinau ki te Atua; kae e se pelā mo te iloaga tonu.” Io me pelā mo te kau Samalia, kolā ne fai atu ki ei a Iesu penei: “E tapuaki atu koutou ki te mea telā e se iloa ne koutou.”—Ioane 4:22.
Tela la, kafai e ma‵nako tatou ke fiafia mai te Atua, e ‵tau o fesili ifo tatou penei: Ne a muna a te Atua e uiga ki a ia eiloa? Se a te vaegā tapuakiga telā e manako a ia ki ei? Ne a ana fuafuaga, kae e aofia pefea tatou i ei? A te iloaga tonu o te munatonu ka tuku mai i ei a tali ‵sao ki fesili konā. Telā ka mafai ei o tapuaki atu tatou ki te Atua e ‵tusa eiloa mo tena loto.
Te sē Fakaaloalo ki te Atua
“Ka fakaaloalo atu au ki a latou kolā e fakaaloalo mai ki a au,” ko muna a te Atua. (1 Samuelu 2:30) E mata, e fakaaloalo atu tatou ki te Atua māfai e fai atu tatou me e isi sena nafa? E mata, e fakaaloalo atu tatou ki a ia māfai e taku ne tatou a Malia pelā me ko “te mātua o te Atua” io me ko “te fafine telā e fai mo fai se Sokoga . . . i te va o te Mafuaga mo Ana mea ne faite,” pelā mo muna a te New Catholic Encyclopedia? Ikai, e munasele atu a manatu konā ki te Atua. E seai sena nafa; e seai foki sena mātua faka-te-foitino, me i a Iesu e se ko te Atua. Kae e seai foki se “Fafine telā e fai mo fai se Sokoga,” me “e tokotasi fua te sokoga” telā ne ‵tofi ne te Atua “i te va o te Atua mo tino,” ko Iesu tenā.—1 Timoteo 2:5; 1 Ioane 2:1, 2.
E seai se fakalotolotolua i ei, me ko oti ne faka‵segi kae faka‵numi aka foki ne te akoakoga o te Tolutasi a te malamalama o tino e uiga ki te tulaga tonu o te Atua. E taofi ei latou ke se iloa tonu ne latou te Pule o te lagi mo te lalolagi, ko Ieova te Atua, kae e se mafai foki o tapuaki atu latou ki a ia e ‵tusa eiloa mo tena loto. E pelā mo muna a te faifeau ko Hans Küng: “Kaia e fia fakaopoopo atu ei ne se tino so se mea ki te manatu me e tokotasi fua te Atua telā e tu ‵kese me e fakasēaogā io me e fakamāmā fua i ei te manatu me e tokotasi a ia kae e ‵kese tena tulaga i nisi tino katoa?” Kae konā eiloa a mea kolā ko oti ne fai ne te talitonuga ki te Tolutasi.
E se puke mau ne tino kolā e tali‵tonu ki te Tolutasi a “te iloaga tonu e uiga ki te Atua.” (Loma 1:28) E fai mai foki te fuaiupu tenā: “Me ne tuku atu ne te Atua a latou ki se tulaga telā e se talia ei olotou mafaufauga, ke fai ne latou a mea sē ‵tau.” E laulau mai ne te fuaiupu e 29 ki te 31 a nisi faifaiga “sē ‵tau,” pelā mo ‘te tatino, te faka‵tupu fakalavelave, te sē fakamaoni ki feagaiga, te seai o se alofa tonu, te seai foki o se alofa kaimalie.’ Konei eiloa a mea kolā ne fai sāle ne lotu kolā e talia ne latou te Tolutasi.
Pelā mo tino kolā e tali‵tonu ki te Tolutasi, ne fakasauā sāle kae ne tamate foki ne latou a tino kolā e ‵teke atu ki te akoakoga o te Tolutasi. Kae e se gata fua i konā, ne tamate foki ne latou olotou taina kolā e tali‵tonu ki te Tolutasi, i taimi o taua. Ko oko eiloa i te “sē ‵tau,” ke tamate ne tino Lotu Katolika a nisi tino Lotu Katolika, ke tamate ne tino Lotu Orthodox a nisi tino Lotu Orthodox, kae ke tamate foki ne tino Lotu Polotesano a nisi tino Lotu Polotesano—kae ke fai a mea katoa konā i te igoa o te Atua Tolutasi, i ne?
Kae ne taku manino atu ne Iesu penei: “Tenei eiloa te mea ka iloa ei ne tino katoa i a koutou ko oku soko, māfai e fakatau a‵lofa koutou i a koutou eiloa.” (Ioane 13:35) E toe fakaopoopo mai ne te Muna a te Atua a pati konei: “Tenei eiloa te mea e iloa ei a tama a te Atua mo tama a te Tiapolo: So se tino telā e se amiotonu e se mafua mai i te Atua, kae e penā foki loa te tino telā e se alofa atu ki tena taina.” E fakatusagina i ei a latou kolā e tamate ne latou olotou taina faka-te-agaga ki a “Kaino, telā ne mafua mai i te tino matagā [ko Satani] kae ne tamate ne ia tena taina.”—1 Ioane 3:10-12.
Tela la, ne iku atu eiloa a te akoako-atuga o akoakoga e uiga ki te Atua kolā e ‵segi a tino i ei, ki amioga kolā e solitulafono eiloa ki a ia. A te tonuga loa, e ‵pau eiloa a mea kolā ne ‵tupu i Fenua Kelisiano katoa mo te fakamatalaga tenei a te faifeau Tenimaki ko Søren Kierkegaard: “E se iloa ne Fenua Kelisiano me ko oti ne fakaseai ne latou a te lotu Kelisiano tonu.”
E fetaui ‵lei a foliga faka-te-agaga o Fenua Kelisiano mo pati kolā ne tusi mai penei ne te apositolo ko Paulo: “E taku atu ne latou i mua o nisi tino me e iloa ne latou te Atua, kae e faka‵fiti atu latou ki a ia mai i olotou galuega, me e fakatakalia‵lia kae fakalogoga‵ta foki latou kae e se taliagina eiloa latou mō so se galuega ‵lei.”—Tito 1:16.
Ko pili o fakasala ne te Atua a Fenua Kelisiano kolā e tali‵tonu ki te Tolutasi, māfai ko fakapalele atu ne te Atua a te fakanofonofoga o mea konei. Kae ka fakaiku aka i ei ke na fakasala latou ona ko olotou faifaiga mo akoakoga kolā e se fakaaloalo atu ki te Atua.—Mataio 24:14, 34; 25:31-34, 41, 46; Fakaasiga 17:1-6, 16; 18:1-8, 20, 24; 19:17-21.
Ke na ‵Teke Atu ki te Tolutasi
E se mafai o gutugutulua a muna‵tonu a te Atua. Tela la, e ‵tau o ‵teke atu ki te Tolutasi, ko te mea ke tapuaki atu ei ki te Atua e ‵tusa eiloa mo tena loto. E se fetaui te akoakoga tenā mo mea kolā ne tali‵tonu kae ne akoako atu foki ne te kau pelofeta, pelā foki mo Iesu, te kau apositolo mo Kelisiano mua. E se fetaui te akoakoga tenā mo pati a te Atua e uiga ki a ia eiloa mai i tena Muna telā ne fakaosofia ne ia. Tela la, e fakatonu mai a ia penei: “Fai mai me ko au fua tokotasi ko te Atua kae e seai aka foki se isi [tino] e ‵pau mo au.”—Isaia 46:9, TT.
E se tavini faka‵lei atu ki te Atua māfai ko fai te Atua pelā me se mea ‵funa kae ‵nefu. Kae e ‵tusa loa mo te ‵segi o tino e uiga ki te Atua mo ana fuafuaga, e penā foki loa te fiafia o te fili o te Atua, ko Satani te Tiapolo, ko ‘te atua o te lalolagi nei.’ Ko ia telā e fakalauiloa aka ne ia a vaegā akoakoga ‵se penā ko te mea ke ‘faka‵kivi ne ia a mafaufauga o tino sē tali‵tonu.’ (2 Kolinito 4:4) Kae e fesoasoani atu foki te Tolutasi ki mea kolā e ma‵nako a faifeau ki ei, ko te mea ke mautakitaki te lotou pulega ki tino. Me e foliga mai pelā me ko faifeau fua e mafai o maina i ei.—Ke onoono ki te Ioane 8:44.
E aumai ne te iloaga tonu e uiga ki te Atua se tapūga ‵lei. E fakasaoloto penā ne ia tatou mai i akoakoga kolā e fe‵paki mo te Muna a te Atua, penā foki loa mo fakapotopotoga kolā ko oti ne ‵fuli ke ma‵sei. E pelā mo muna a Iesu: “Ka iloa ne koutou te munatonu, kae ka fakasaoloto ne te munatonu a koutou.”—Ioane 8:32.
Kafai e fakaaloalo atu tatou ki te Atua pelā me ko te tino Tafasili i te Maluga kae tapuaki atu foki ki a ia e ‵tusa eiloa mo tena loto, ka mafai ei ne tatou o faka‵seke atu ki te fakasalaga telā ka fakaoko atu ne ia ki luga i Fenua Kelisiano kolā e aposetate. Kae i lō te mea tenā, e mafai ne tatou o fakamoe‵moe ke talia tatou ne te Atua i te taimi ka oti atu ei te fakanofonofoga tenei: “Ka palele atu keatea te lalolagi tenei fakatasi mo ana manakoga, kae ko te tino telā e fai ne ia te loto o te Atua ka tumau eiloa ki te se-gata-mai.”—1 Ioane 2:17.
[Ata i te itulau e 31]
A te fakatusa tenei i Falani, telā e fia selau tausaga tena leva, e fakaasi mai i ei te fakaekega o te “taupou” ko Malia ne te Tolutasi. A te talitonu ki te Tolutasi ne iku atu ei ki te tapuakiga ki a Malia pelā me ko “te Mātua o te Atua”