E Mata, e Mafai o Iloa ‵Lei ne Tatou a te Atua?
“Kae tenei te ola se gata mai: ke iloa ne tino i a koe ko te atua tonu e tokotasi.”—IOANE 17:3.
“KO OKO eiloa i te ‵poko o te maukoloa, mo te poto mo te malamalama o te Atua!” ko pati a te apositolo ko Paulo. Ne toe fakaopoopo mai a ia: “E faigata o sukesukegina ana fakamasinoga, e faigata foki o iloa ona auala.” (Loma 11:33) E mata, e ‵tau o fakaiku aka ne tatou mai pati konei me e se mafai o iloa ne se tino a te atamai mo te poto o te Atua, ko se mafai ei o iloa atu a ia mo ana fuafuaga?
E mafau‵fau a nisi tino ‵lotu me e se mafai o iloa ‵lei ne tatou a te Atua. E fai mai The Encyclopedia of Religion e uiga ki te manatu tenei: “E seai se mea e mafai ei o iloa ne tino a te Atua. . . . E se mafai o fakaigoa io me e fai mai se fakamatalaga e uiga ki ei. E isi se tapulā ki so se igoa io me ko so se fakamatalaga e uiga ki ei, kae e sili atu te Atua . . . i mea katoa konā. . . . A ia e se se poto telā e ‵tau o maua, me e sili atu a ia i te poto.”a
E ‵tusa mo te mekesini ko te Newsweek, e ‵kilo atu a tino taki tokotasi e tokouke i fenua kolā e se ‵kau fakatasi i ei a malo mo lotu ki se “vaegā kilokiloga fou” telā e tali‵tonu me “e tasi eiloa te mea tonu, kae ko te mea tonu tenei e fai mai me e seai se mea tonu.”
Kae, e seki maua eiloa ne tino e tokouke a tali ki olotou fesili e uiga ki te pogai e ola ei a tino. E lavea ne latou a fakalavelave faka‵mae loto kolā e māfua mai i te mativa, masaki mo fakasauāga. E fai a te tulaga se mautinoa o te olaga ki a latou e pelā me se mea fakafanoanoa ‵ki. Kāti e ma‵nako latou ke maua ne tali ki ei, kae kafai e se maua, ko fakaiku aka ne latou me e seai eiloa. Ona ko te mea tenā, e tokouke a tino ko oti ne tiakina ne latou a fakapotopotoga fakalotu masani kae ko ‵sala atu eiloa i olotou auala totino ke fesokotaki atu ei ki te Atua—māfai koi tali‵tonu latou me e isi se Atua.
Te Kilokiloga a te Tusi Tapu
A tino kolā e maua ne latou se kilokiloga ‵lei e uiga ki te Tusi Tapu kae e talia ne latou a Iesu Keliso e pelā me ko te Tukumuna a te Atua, e ‵tau o fia iloa ne latou te kilokiloga a te Tusi Tapu e uiga ki ei. Kāti e masaua ne koe me ne faipati a Iesu i se taimi ki auala e lua, ko te “mataloa mataefa . . . te auala e tau atu ki te malaia” mo te “mataloa mataliki . . . te auala e tau atu ki te ola.” Ne fakamatala mai ne ia te auala e iloa atu ei a tino kolā e sa‵sale atu i auala takitasi konā, i ana pati: “E iloa ne koutou a latou i olotou fua.” Ne a vaegā fuataga konā? E se ona ko olotou pati, kae ko mea kolā e fai ne latou, e pelā mo pati konei a Iesu: “E se ‵sao ki te Malo o te lagi a latou katoa kolā e fai mai ki a au, ‘Te Aliki, te Aliki,’ na ko ia fua telā e fai ne ia te loto o toku Tamana telā i te lagi.” A te fai atu fua me e talitonu koe ki te Atua e se lava i ei. E ‵tau o fai ne tatou a te loto o te Atua. E tonu, e ‵tau o maua muamua ne tatou te poto tonu e uiga ki te loto o te Atua.—Mataio 7:13-23.
Ne fakaasi faka‵lei mai ne Iesu me e mafai eiloa o iloa ne tino a te poto e uiga ki te Atua. Ana muna: “Kae tenei te ola se gata mai: ke iloa ne tino i a koe ko te Atua tonu e tokotasi, kae ke iloa foki ne latou i a Iesu Keliso ne uga mai ne koe.” (Ioane 17:3) E tonu, e mafai o maua ne tatou te poto mo te iloaga telā e fakaasi mai ne te Atua—māfai fua e taumafai malosi tatou o ‵sala atu ki ei. Kae ko te meaalofa a te Atua ki tino kolā e fai penā ko te ola se-gata-mai, ko tena uiga e tāua ‵ki ke ‵sala atu tatou ki ei.
[Fakamatalaga mai lalo]
a E maua atu foki a vaegā akoakoga fakalotu penā i lotu i fenua ki te Saegālā ko te Lotu Hindu, Taoism mo te Lotu Puta.
[Ata i te itulau e 4]
Ne fai mai a Iesu me i te mataloa mataliki ko te auala e tau atu ki te ola