Mataupu e Sefulu
Te Malo Telā “ka se Toe Gata Mai”
1. Se a te manatu tonu telā ne faka‵mafa mai i mea kolā ne ‵tupu i tala mua o tino?
E FAKAASI manino mai i mea kolā e ‵tupu i te lalolagi i aso takitasi me ne seki maua eiloa ne tino te fiafia i te lotou ‵tekeatuga ki te pulega sili a Ieova mo olotou taumafaiga ke ‵tu tokotasi latou. Ne seki tuku mai eiloa ne malo o tino a mea kolā e aogā ki tino katoa. E tiga eiloa ko tu poloki te uke o poto fakasaienitisi i aso nei, kae ne seki mafai eiloa ne latou o faka‵lei aka a masaki katoa io me fakagata atu te mate, me koi ‵mate katoa a tino. Ne seki fakagata ne tino pule a taua, amioga fakasauā, te solitulafono, te sē fakamaoni mo te olaga mativa. Koi pule fakasauā atu eiloa a nisi malo i fenua e uke. (Failauga 8:9) E fakalailai sāle te laukele, te vai mo te ea ona ko faifaiga ‵fou, te kaimanako, mo te va‵lea o tino. E se lava sāle a tupe a nisi tino ke tausi ei olotou olaga ona ko te fai valevale ne tino pule a tupe a te atufenua. Ne manino eiloa te manatu tonu tenei i te fia afe tausaga ne pule mai ei a tino: “Te Aliki, e iloa ne au me e seai se tino e pule i tena ikuga; e seai se tino e pule i tena ola.”—Ielemia 10:23.
2. Se a te faka‵leiga fua e tasi ki fakalavelave o tino?
2 Se a te faka‵leiga ki fakalavelave konā? Ko te Malo o te Atua telā ne fakaakoako mai ne Iesu ke ‵talo atu ana soko ki ei, penei: “Ke oko mai tou Malo, ke fai te mea e loto koe ki ei i lalo nei, e pelā mo te faiga i te lagi.” (Mataio 6:9, 10) E fakamatala mai i te 2 Petelu 3:13 a te Malo faka-te-lagi o te Atua e pelā me ko “te lagi fou,” telā ka pule mai ki te “lalolagi fou,” io me ko tino amio‵tonu. Ona ko te tāua o te Malo faka-te-lagi o te Atua, ne fakavae eiloa ne Iesu tena talaiga ki ei. (Mataio 4:17) Ne fakaasi mai ne ia a te kilokiloga e ‵tau o maua ne tatou ki te Malo, i ana pati fakamalosi konei: “Ke mua koutou o ‵sala tena Malo mo tena amiotonu.”—Mataio 6:33.
3. Kaia e tāua ei ke iloa faka‵lei nei ne tatou a mea e uiga ki te Malo o te Atua?
3 E tāua ‵ki eiloa ke iloa faka‵lei nei ne tatou a mea e uiga ki te Malo o te Atua, me ko pili o sui ki te se-gata-mai ne te Malo tenā a malo o te lalolagi. E ‵valo mai i te Tanielu 2:44, penei: “I te taimi o takitaki konā [ko malo kolā e pule mai nei], kae ka fakatu ne te Atua o te lagi a te malo [i te lagi] telā ka se toe gata mai. Ka se toe mafai o takavale a te malo tenā [me ka se toe pule mai a tino ki te lalolagi]. Ka fakatakavale ne ia a malo katoa konā [i aso nei], kae ka tumau ki te se-gata-mai.” Tela la, ka fakaseai ei ne te Malo tenā a fakatokaga ma‵sei katoa i aso fakaoti konei. Ka se toe fakafesiligina i ei te pulega a te Malo faka-te-lagi ki te lalolagi nei. Ko oko eiloa te ‵tou loto fakafetai me ko pili o oko mai te fakatapūga ki fakalavelave konei!
4. Se a te mea ne tupu i te lagi i te 1914 e uiga ki te Malo o te Atua, kae kaia e tāua ei te mea tenā ki a tatou?
4 I te 1914, ne ‵tofi aka ei a Iesu Keliso ke fai mo fai te Tupu kae ne fakatonu atu ki a ia ke ‘pule atu ki ana fili.’ (Salamo 110:1, 2) Kae ne kamata mai foki eiloa i te tausaga tenā a “aso fakaoti” o te olaga masei tenei. (2 Timoteo 3:1-5, 13) I te taimi foki tenā, ne ‵tupu eiloa i te lagi a mea kolā ne lavea ne Tanielu i se fakaasiga fakavaloaga. Ne tuku atu ne te tino “telā e ola ki te se-gata-mai,” ko Ieova te Atua, a “te pule, te fakaaloalo, mo te ‵malu fakatupu,” ki te Tama a te tagata ko Iesu Keliso, “ko te mea ke tavini atu ki a ia a tino katoa o malo katoa mo ‵gana kese‵kese.” Ne tusi mai a Tanielu e uiga ki te fakaasiga tenā, penei: “A tena pule ka tumau ki te se-gata-mai, mo tena malo ka se toe gata mai.” (Tanielu 7:13, 14) E auala i te Malo faka-te-lagi telā e pule mai i ei a Iesu Keliso, ka mafai ei ne te Atua o tuku atu te avanoaga ki tino kolā e fia‵fia ki te amiotonu ke maua ne latou te fia o mea ‵lei kolā ko oti ne folafola mai ne ia i te taimi ne tuku atu ei te tauavaga muamua ki te Palataiso.
5. Ne a mea e uiga ki te Malo e ‵gali ki a tatou, kae kaia?
5 E mata, e fia nofo atu koe mai lalo i te pulega a te Malo tenā? Kafai e penā loa, kāti ka fia maina koe i te fakatokaga mo te fakagaluegaga o te Malo faka-te-lagi tenei. Kāti e fia iloa foki ne koe a mea kolā e fai nei ne te Malo, mo mea kolā ka fai ne ia i aso mai mua, penā foki loa mo mea kolā e ‵tau o fai ne koe. Kafai e sukesuke faka‵lei koe e uiga ki te Malo, ka momea aka te lasi o tou loto fakafetai ki ei. Kafai e talia ne koe mo te fiafia a te pulega a te malo tenā, ka mafai ei ne koe o fakamatala atu ki nisi tino a mea ‵gali katoa kolā ka fai ne te Malo o te Atua mō tino faka‵logo.—Salamo 48:12, 13.
Tino Pule o te Malo o te Atua
6. (a) E ‵tusa loa mo fakamatalaga i te Tusi Tapu, ko oi e fakaasi mai ne ia tena pulega sili e alatu i te Malo faka-Mesia? (e) Ne a mea e ‵tau o fai ne tatou mai i mea kolā ko iloa ne tatou e uiga ki te Malo?
6 I te faiga o tau sukesukega tenā, kāti ka maina vave koe me i te Malo faka-Mesia tenā se fakaasiga eiloa o te pulega sili a Ieova. Ne tuku atu ne Ieova “te pule, te fakaaloalo mo te ‵malu fakatupu” ki tena Tama. I te taimi ko oti ei ne fakasopo aka te Tama a te Atua ke kamata o pule mai pelā me ko te Tupu, ne fai‵pati mai a leo mai te lagi penei: “A te pule fakatupu i te lalolagi ko fai nei ma te ‵tou Aliki [ko Ieova te Atua] mo tena Keliso, kae ka pule a ia [ko Ieova] ki te se-gata-mai, ki te se-gata-mai eiloa!” (Fakaasiga 11:15) Tela la, a mea katoa ko maina tatou i ei e uiga ki te Malo tenā mo ana fuafuaga ka fai ei tatou ke fia fakapili‵pili atu ki a Ieova. Ona ko mea kolā ko iloa ne tatou i ei, e ‵tau o fia‵fia malosi tatou ke ‵nofo mai lalo i tena pulega ki te se-gata-mai.
7. Kaia e ‵tau ei o fia‵fia malosi tatou me i a Iesu Keliso ko te Sui o te pulega a Ieova?
7 Masaua la, me ko oti ne fakasopo aka ne Ieova a Iesu Keliso ke fai mo fai tena Sui. E pelā me se tino poto i te fakatūtū, ne fakaaogā ei Iesu ne te Atua ke faite te lalolagi, penā foki loa mo tino. Tela la, e maina ‵lei atu Iesu i mea kolā e ‵tau o maua ne tatou i lō tatou. Mai te kamataga eiloa o te olaga o tino, ne fakaasi atu faeloa ne ia tena “fiafia” ki tino. (Faataoto 8:30, 31; Kolose 1:15-17) E lasi ‵ki eiloa tena alofa mō tino. Tenā te pogai ne vau ei a ia ki te lalolagi kae ne tuku atu tena ola ke fai mo fai se togiola mō tatou. (Ioane 3:16) Ne tuku mai ei ne ia te auala ke fakasaoloto tatou mai te agasala mo te mate kae ke mafai foki o maua te ola se-gata-mai.—Mataio 20:28.
8. (a) E ‵kese mai pulega a tino, kaia ka tumau ei te Malo o te Atua? (e) Se a te fesokotakiga i te va o te “tavini fakamaoni kae poto” mo te Malo faka-te-lagi?
8 A te Malo o te Atua se pulega telā e tumau kae ‵mautakitaki. E mautinoa eiloa a te tumau o te Malo tenā me e se mafai o mate a Ieova. (Sapakuka 1:12) Ko oti ne fakasopo aka ne te Atua a Iesu Keliso ke fai mo fai te tupu, kae e ‵kese a ia mai nisi tupu i te lalolagi nei me e se mafai eiloa o mate a ia. (Loma 6:9; 1 Timoteo 6:15, 16) Ka pule fakatasi mo Keliso i te lagi a te toko 144,000, ko tavini fakamaoni a te Atua mai “fenua katoa, matakāiga takitasi, mo ‵gana kese‵kese.” E maua foki ne latou a te ola telā e se mafai o tamate. (Fakaasiga 5:9, 10; 14:1-4; 1 Kolinito 15:42-44, 53) Ko ‵nofo atu nei te tokoukega o latou i te lagi, kae ko te ‵toega o latou i te lalolagi nei ko fai mo fai te “tavini fakamaoni kae poto.” E ga‵lue malosi latou mo te fakamaoni i te lalolagi nei ke fesoasoani atu ki te galuega o te Malo o te Atua.—Mataio 24:45-47.
9, 10. (a) Ne a mea ma‵sei kese‵kese ka ave keatea ne te Malo o te Atua? (e) Kafai e se fia fai fili tatou ki te Malo o te Atua, ne a mea e ‵tau o ‵kalo keatea tatou mai i ei?
9 Ko pili fua nei o uga mai ne Ieova tena kau fakaokosala ke ave keatea a tino amio ma‵sei mai te lalolagi nei i tena taimi tonu. Ka fakaseai ne latou ki te se-gata-mai a tino kolā ko oti ne fai olotou filifiliga ke ‵teke atu ki tena pulega sili kae manatu mā‵mā ki fakatokaga a‵lofa kolā ne fai ne ia e alatu i a Iesu Keliso. (2 Tesalonia 1:6-9) A te aso tenā ko te aso o Ieova telā e faka‵malu i ei tena Pulega Sili kae ko leva ne fakatali‵tali tatou ki ei. “A te Aso o te Aliki ka oko mai, ko te aso fakamataku o tena ita mo tena kaitaua. . . . ka ko tino agasala katoa ka ‵ta fakapalele.” (Isaia 13:9) “Ka fai te aso tenā mo se aso o te kaitaua fakamataku, se aso o te puapuagā kae logo‵mae, se aso o te fakamaofaga mo te fakamaseiga, se aso o te pouliga kae pouli tagataga, se aso pouli kae kaumanā.”—Sefanaia 1:15.
10 Ka fakaseai atu ki te se-gata-mai a lotu ‵se mo malo katoa i te lalolagi nei fakatasi mo olotou kautau kolā e takitaki ne te pule sē lavea o te lalolagi tenei. Ka ‵ta fakapalele foki a tino katoa kolā e fia ‵kau atu ki te lalolagi tenei. Ko vaegā tino kolā e fakama‵lie faeloa ne latou olotou manakoga kaiū, e se fakamaoni kae e amio ma‵sei foki. Ka se toe fesokotaki atu Satani mo ana temoni ki tino i te lalolagi nei kae ka ‵loka faka‵mau latou i te afe tausaga. Ka pule katoatoa atu ei te Malo o te Atua ki faifaiga katoa i te lalolagi. Ko tafaga la te fakamafanafana loto o te mea tenā ki tino katoa kolā e fia‵fia ki te amiotonu!—Fakaasiga 18:21, 24; 19:11-16, 19-21; 20:1, 2.
Te Auala e Fakataunu ei a Fuafuaga a te Malo
11. (a) Ka fakataunu pefea ne te Malo faka-Mesia a fuafuaga a Ieova mō te lalolagi? (e) E auala i te pulega a te Malo, ne a mea ka maua ne tino kolā ka ‵nofo atu i te lalolagi i te taimi tenā?
11 Ka fakataunu katoatoa ne te Malo faka-Mesia te fuafuaga muamua a te Atua mō te lalolagi. (Kenese 1:28; 2:8, 9, 15) Koi fakata‵mala eiloa a tino o ‵lago atu ki te fuafuaga tenā. Kae ka pule mai te Tama a te tagata, ko Iesu Keliso, ki “te lalolagi” fou. Mai lalo i te pulega a te Tupu ko Keliso, ka ga‵lue fakatasi ei a tino katoa kolā ka ‵sao atu i te fakamasinoga a Ieova ki te lalolagi masei tenei. Ka fia‵fia latou o faka‵logo ki so se mea e fakatonu mai ne ia ko te mea ke fai te lalolagi kātoa mo fai se palataiso. (Epelu 2:5-9) Ka fia‵fia a tino katoa ki olotou galuega kae ka maua ne latou te fia o mea aogā mai i te lalolagi nei.—Salamo 72:1, 7, 8, 16-19; Isaia 65:21, 22.
12. Ka ‵lei katoatoa pefea a mafaufau mo foitino o tino kolā ka ‵nofo mai lalo i te pulega a te Malo?
12 I te taimi ne faite ei Atamu mo Eva, ne ‵lei katoatoa laua. Kae ne manako foki te Atua ke ‵fonu te lalolagi i lā tama‵liki kolā e ‵lei katoatoa olotou mafaufau mo olotou foitino. Ka gali eiloa te fakataunuga o te fuafuaga tenā mai lalo i te pulega a te Malo. E ‵tau o ave kea‵tea i ei a ikuga katoa o te agasala, kae tenā eiloa te pogai e fai ei a Keliso mo fai te Tupu, penā foki mo te Faitaulaga Sili. Ka fesoasoani atu a ia mo te kufaki ki tino kolā e ‵nofo mai lalo i tena pulega ke maua ne latou a mea aogā mai te taulaga, ko tena ola faka-te-foitino, telā ne tuku mai ke ‵togi ei ‵tou agasala.
13. Ne a fakamanuiaga i te feitu faka-te-foitino ka maua mai lalo i te pulega a te Malo?
13 Mai lalo i te pulega a te Malo, ka fakaofoofogia eiloa a mea kolā ka maua ne tino i te lalolagi nei i te feitu faka-te-foitino. “A tino ‵kivi ka lavea ne latou a mea, mo tino taliga ‵tuli ka lagona ne latou a mea. A tino vae ma‵sei ka eva ki luga kae ‵saka, ka ko tino gūgū ka ka‵laga mo te fia‵fia. A vaitafe fo‵liki ka ‵tafe i loto i te toafa.” (Isaia 35:5, 6) Kafai ko pikipiki nei te pa‵kili o se tino ona ko te gasolo aka o matua io me ko masaki, ka sili atu te maniania o tena pa‵kili i te taimi tenā i lō pa‵kili o tama‵liki, kae ka fakafou ei te malosi o tena foitino vāivāi. “Ka toe tupu ‵lei tena foitino kae malosi.” (Iopu 33:25) E oko mai te aso telā ka seai lele eiloa se tino e fai mai me “i a ia e masaki.” Kaia? Me ka ave kea‵tea mai i tino kolā e ma‵taku ki te Atua a te amoga ‵mafa o te agasala mo ana ikuga ma‵sei katoa. (Isaia 33:24; Luka 13:11-13) E tonu, ka fai ne te Atua ke “se toe ai ne loimata i olotou mata. Ka se toe ai se mate, se fanoanoa, se tagi io me se ‵mae. Ko palele atu a mea mua.”—Fakaasiga 21:4.
14. Ne a nisi mea e ‵tau o fai ne tino ko te mea ke oko atu ki se tulaga ‵lei katoatoa?
14 Kae e uke atu a mea e aofia i te faiga ke maua ne tatou te tulaga ‵lei katoatoa i lō te maua fua o se foitino malosi mo se mafaufau ‵lei. E aofia i ei te fakaakoako faka‵lei atu ki uiga ‵gali o Ieova me i a tatou ne faite ki ana “foliga.” (Kenese 1:26) E uke ‵ki a akoakoga e ‵tau o maua ke fai penā. Ka ‘‵nofo atu a tino amio‵tonu’ i te lalolagi fou. Tela la, e pelā mo te mea ne ‵valo mai ne Isaia, “ka iloa ei ne latou a te mea tonu.” (2 Petelu 3:13; Isaia 26:9) Kafai e amio‵tonu a tino, e maua mai i ei te fealofani—i va o tino mai matakāiga katoa, i va o taugasoa, i loto i te kāiga, kae ko te ‵toe mea tāua, ka maua foki i ei ne latou se va ‵lei mo te Atua. (Salamo 85:10-13; Isaia 32:17) Ka fakaakoako faeloa a tino kolā e amio‵tonu ki te faiga o te loto o te Atua. Kafai ko ‵mautakitaki te alofa ki a Ieova i olotou loto, ka faka‵logo eiloa latou ki ana fakatonuga i feitu katoa o olotou olaga. Ka mafai o taku atu foki ne latou a pati konei a Iesu, me e “fai sāle eiloa ne au a mea kolā e fiafia a ia ki ei.” (Ioane 8:29) Ka gali ‵ki eiloa te olaga māfai e penā loa a tino katoa!
Mea Kolā ko Oti ne Fakataunu Mai
15. Ke fakaaogā ne koe a fesili i te palakalafa tenei, ke fakaasi mai ei a mea kolā ka fai ne te Malo o te Atua mo mea kolā e ‵tau o fai ne tatou i te vaitaimi tenei.
15 Ko lavea atu nei a mea fakaofoofogia kolā ko oti ne fakataunu ne te Malo o te Atua, penā foki loa mo ana tino. Ka fakamasaua mai ne fesili mo tusi siki kolā e ‵soko mai e uiga ki nisi mea kolā ko oti ne fakataunu, penā foki loa mo mea kolā e ‵tau o fai i te vaitaimi nei ne tino katoa kolā e ‵nofo mai lalo i te Malo tenā.
Ko oi ne taua atu muamua ki ei te Malo kae se a te mea ne iku mai i ei? (Fakaasiga 12:7-10, 12)
Se a te potukau telā ne fakakātoa te lotou aofaki talu mai te taimi ne fai ei a Keliso mo fai te tupu? (Fakaasiga 14:1-3)
Se a te galuega ne ‵valo mai ne Iesu i te Mataio 25:31-33 me ka fai ne ia māfai ko kamata te fakalavelave lasi?
Se a te galuega telā e ‵tau o fai muamua i aso nei? Ko oi a tino e ‵kau atu ki te galuega tenā? (Salamo 110:3; Mataio 24:14; Fakaasiga 14:6, 7)
Kaia e se mafai ei ne tino ‵teke mai malo fakapolitiki mo lotu o taofi aka te galuega talai? (Sakalia 4:6; Galuega 5:38, 39)
Ne a ‵fuliga ko oti ne fai ki olaga o tino kolā ko ‵nofo mai lalo i te pulega a te Malo? (Isaia 2:4; 1 Kolinito 6:9-11)
Te Malo Telā e Pule Mai i te Afe Tausaga
16. (a) Ka pefea te leva o te pulega a Keliso? (e) Ne a mea fakaofoofogia ka ‵tupu i te taimi tenā mo te taimi mai tua ifo i ei?
16 Kafai ko oti ne ‵sai a Satani mo ana temoni, ka pule mai Iesu Keliso fakatasi mo ana tino, ko te toko 144,000, i te afe tausaga. (Fakaasiga 20:6) I te vaitaimi tenā ka gasolo atu a tino ki te tulaga ‵lei katoatoa, kae ka fakaseai atu ei ki te se-gata-mai te agasala mo te mate telā ne māfua mai i a Atamu. Kafai ko oti te Pulega i te Afe Tausaga, kae ko fakataunu foki ne Iesu ana galuega e pelā me ko te Tupu faka-Mesia io me ko te Faitaulaga Sili, ka tuku atu ei ne ia te Malo ki tena Tamana, ko te mea ke “pule te Atua i mea katoa.” (1 Kolinito 15:24-28) I te taimi tenā, ka fakasaoloto mai Satani i se taimi toetoe ke tofotofo aka ei a tino kolā ne fakaola aka ke iloa tonu me e ‵lago atu latou ki te pulega sili a Ieova io me ikai. Kafai ko oti atu te ‵toe tofotofoga tenā, ka fakaseai atu ei a Satani mo ana tino ‵teke kolā ne ‵kau atu ki a ia. (Fakaasiga 20:7-10) Ko tena uiga, e fakaasi atu ne tino kolā e ‵lago atu ki te pulega sili a Ieova me e ‵mautakitaki eiloa te lotou fakamaoni ki a ia. Ka maua ei ne latou se fesokotakiga ‵lei mo Ieova, kae ka talia ne ia latou e pelā me ne ana tama kolā e ‵tau o tuku atu ki ei te ola se-gata-mai.—Loma 8:21.
17. (a) Se a te mea ka tupu ki te Malo o te Atua i te fakaotiga o te afe tausaga? (e) E tumau pefea te Malo o te Atua ki “te se-gata-mai”?
17 Tela la, ka ‵fuli i ei te tulaga o Iesu mo te toko 144,000 i olotou mea kolā e fai ki te lalolagi. Se a te galuega telā ka fai fakamuli ne latou? E se fakamatala mai ne te Tusi Tapu. Kae kafai e ‵lago atu tatou mo te fakamaoni ki te pulega sili a Ieova, ka tumau tatou i te ola i te fakaotiga o te Pulega i te Afe Tausaga kae ka iloa aka ei a mea kolā ko oti ne fakatoka ne Ieova mō latou, penā foki loa mo te lagi fakaofoofogia mo te lalolagi nei. Kae ko “tena pule ka tumau ki te se-gata-mai, mo tena malo ka se toe gata mai.” (Tanielu 7:14) Se a te uiga o pati konā? E tasi te mea e fakauiga ki ei, me ka se avatu te pulega tenā ki nisi tino kolā e ‵kese olotou fakamoemoega, me ka fai faeloa a Ieova mo fai te ‵tou Pule. E se gata i ei, ‘ka tumau te Malo ki te se-gata-mai’ me ka tumau foki ki te se-gata-mai a mea aogā kolā ka maua mai i ei. (Tanielu 2:44) Kae ka āva atu ki te se-gata-mai a tino katoa ki te Tupu faka-Mesia io me ko te Faitaulaga, penā foki loa mo nisi tupu mo faitaulaga kolā e pule fakatasi mo ia, ona ko te lotou tavini atu mo te fakamaoni ki a Ieova.
Ke Toe Sau‵tala ki Manatu Konei
• Kaia e fai ei te Malo o te Atua mo fai te faka‵leiga fua e tasi ki fakalavelave o tino? Kae ne kamata anafea o pule mai te Tupu i te Malo o te Atua?
• Se a te mea e gali ki a koe e uiga ki te Malo o te Atua mo mea kolā ka fai i ei?
• Ne a mea ko oti ne fakataunu ne te Malo o te Atua, kae se a ‵tou tusaga i ei?
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 93]
Ka fakamasani a tino ki te amiotonu mai lalo i te Malo o te Atua