Te Malo o te Atua—Ko te Pulega Fou ki te Lalolagi
“A te malo . . . ka fakatakavale ne ia a malo katoa kona, kae ka tumau ki te se gata mai.”—TANIELU 2:44.
1. Kaia e mafai ei o tali‵tonu tatou ki te Tusi Tapu?
ATE Tusi Tapu se fakaasiga o te Atua ki tino. Ne tusi mai penei a te apositolo ko Paulo: “I te avatuga ne matou a te talaiga a te Atua, ne lagona kae talia foki ne koutou, e se ona ko te mea se talaiga a se tino, ka ko te talaiga eiloa a te Atua, kae tonu eiloa me e a te Atua.” (1 Tesalonia 2:13) E maua i loto i te Tusi Tapu a mea kolā e ‵tau o iloa ne tatou e uiga ki te Atua: fakamatalaga e uiga ki ana uiga, ana fuafuaga, mo mea e manako ki ei a ia ke fai ne tatou. E maua i ei a toe pati fakatonutonu tafasili i te ‵lei ki te olaga faka-te-kāiga mo amioga e ‵tau o fai i aso katoa. E fakamatala likiliki mai i ei a valoaga kolā ko oti ne fakataunu i aso ko ‵teka, ko fakataunugina nei, kae ka fakataunu foki i aso mai mua. E tonu, a “Tusitusiga Tapu katoa ne aumai mai te Atua, kae aoga ki te akoakoga o te mea tonu, ki te polopoloki, ki te fakatonu o te mea ‵se, mo te akoako atu ki te olaga ‵lei, ko te mea, ko te tino tela e tavini ki te Atua, ke maua ne ia te fakamaoniga, ke lava tena uta e fai ei ne ia so se galuega ‵lei.”—2 Timoteo 3:16, 17.
2. Ne faka‵mafa mai pefea ne Iesu a te matua o te Tusi Tapu?
2 A te ‵toe mea tāua i te Tusi Tapu ko tena matua: te taku‵leiga o te pulega a te Atua e auala i tena Malo faka-te-lagi. Ne fai ne Iesu te mea tenā mo fai te manatu fakavae o tena galuega: “Ne kamata a Iesu o talai atu penei: ‘Ke salamo koutou mai i otou agasala, me ko pili mai te Malo o te lagi!’ ” (Mataio 4:17) Ne fakaasi mai ne ia a te tulaga e ‵tau o ‵tu ei tatou i ‵tou olaga, i te fakamalosi mai penei: “Ke mua koutou o ‵sala tena Malo mo tena amiotonu.” (Mataio 6:33) Ne fakaasi mai foki ne ia a te tāua o te mea tenā, mai i te fakaakoakoga ne ia o ana soko ke ‵talo atu ki te Atua: “Ke oko mai tou Malo, ke fai te mea e loto koe ki ei i lalo nei, e pela mo te faiga i te lagi.”—Mataio 6:10.
Te Pulega Fou ki te Lalolagi
3. Kaia e tāua atu ei a te Malo o te Atua ki a tatou i te vaitaimi nei?
3 Kaia e tāua ‵ki ei te Malo o te Atua ki tino? Ona ko te mea ko pili o fai ne ia se mea telā ka ‵fuli ei ki te se-gata-mai a te pulega ki te lalolagi. E fai mai penei a te valoaga i te Tanielu 2:44: “I te taimi o takitaki konā [kolā e pule mai nei i te lalolagi] kae ka fakatu ne te Atua o te lagi a te malo [se pulega i te lagi] tela ka se toe gata mai. Ka se toe mafai o takavale a te malo tena. Ka fakatakavale ne ia a malo katoa kona, kae ka tumau ki te se gata mai.” Kafai ko pule katoatoa mai a te Malo faka-te-lagi o te Atua, ka se toe pule atu eiloa a tino ki te lalolagi. Ka fai a pulega fakamavae‵vae kae fakafanoanoa a tino mo fai ne mea e se toe gaki mai ki te se-gata-mai.
4, 5. (a) Kaia e sili atu ei te fetaui ‵lei o Iesu ke fai mo fai te Tupu o te Malo? (e) Se a te tofiga ka maua ne Iesu i se taimi pili mai mua nei?
4 A te Pule Sili i te Malo faka-te-lagi, mai lalo i te takitakiga sili a Ieova, ko te ‵toe tino telā e fetaui ‵lei mo te tulaga tenā—ko Keliso Iesu. A koi tuai o vau ki te lalolagi, ne ola a ia i te lagi e pelā me se “tagata poto i te fakatutu” a te Atua, kae ko te mea muamua foki eiloa a te Atua ne faite. (Faataoto 8:22-31) “A Keliso ko te fakatusa o te Atua tela e se matea ki mata, ko te uluaki o mea katoa ne faite; e sili foki a ia i mea katoa ne faite. Me ne faite a mea katoa e alatu i a ia, ko mea i te lagi mo mea i te lalolagi.” (Kolose 1:15, 16) Kae i te taimi ne uga mai ei a Iesu ne te Atua ki te lalolagi, ne fai eiloa ne ia te loto o te Atua i taimi katoa. Ne kufaki ne ia a toe tofotofoga faiga‵ta kae ne mate i te fakamaoni ki tena Tamana.—Ioane 4:34; 15:10.
5 Ne maua ne Iesu te taui ona ko tena alofa fakamaoni ki te Atua ke oko eiloa ki te mate. Ne fakatu aka a ia ne te Atua ki te lagi kae ne tuku atu ki a ia te saolotoga ke fai mo Tupu o te Malo faka-te-lagi. (Galuega 2:32-36) E pelā me ko te Tupu o te Malo, ka maua ne Iesu se tofiga fakaofoofogia mai te Atua ke takitaki ne ia a te fia o tino faka-te-agaga ma‵losi i te fakaseaiga o te pulega a tino mai te lalolagi kae ka ave kea‵tea foki i ei a amioga ma‵sei mai i te ‵tou lalolagi. (Faataoto 2:21, 22; 2 Tesalonia 1:6-9; Fakaasiga 19:11-21; 20:1-3) Ka fai a te Malo faka-te-lagi o te Atua mai lalo i a Keliso mo fai te pulega fou, ko te pulega fua e tasi ki te lalolagi kātoa.—Fakaasiga 11:15.
6. Se a te vaegā pulega telā e mafai o fakamoe‵moe tatou ki ei mai i te Tupu o te Malo?
6 E fai mai penei te Muna a te Atua e uiga ki te Pule fou o te lalolagi: “Ne avatu ki a ia te pule, te fakaaloalo, mo te malu fakatupu, ko te mea ke tavini atu ki a ia a tino katoa o malo katoa mo gana kesekese. A tena pule ka tumau ki te se gata mai, mo tena malo ka se toe gata mai.” (Tanielu 7:14) Ona ko te mea e fakaakoako atu a Iesu ki te alofa o te Atua, ka sili atu te filemu mo te fiafia ka maua mai lalo i tena pulega. (Mataio 5:5; Ioane 3:16; 1 Ioane 4:7-10) “A tena malosi fakatupu e gasolosolo eiloa o lasi; a tena malo ka tumau faeloa i ei te filemu . . . ka ko tena pulega e fakavae ki mea tonu mo te fai mea tonu.” (Isaia 9:7) Ko tafaga te gali ke maua se Pule telā e pule mai i te alofa, te fakamaoni, mo te amiotonu! Tela la, e ‵valo mai penei te 2 Petelu 3:13: “Ko oti ne folafola mai ne ia te lagi fou [ko te Malo faka-te-lagi o te Atua] mo te lalolagi fou [se sosaiete fou o tino i te lalolagi], e nofo i ei a te amiotonu, kae tenei eiloa e fakatalitali tatou ki ei.”
7. Ne fakataunu mai pefea a te Mataio 24:14 i aso nei?
7 A te ‵tonuga loa, a te Malo o te Atua ko te ‵toe tala ‵lei eiloa mō tino katoa kolā e fia‵fai ki te mea tonu. Tenā loa te pogai, e pelā me se vaega o te fakailoga me ko ‵nofo nei tatou i “aso fakaoti” o te fakanofonofoga masei tenei, ne ‵valo mai penei a Iesu: “A te Tala ‵Lei tenei e uiga ki te Malo, e fakamatala atu ki te lalolagi katoa, mo fai te molimau ki tino katoa; ko oko mai ei te gataga.” (2 Timoteo 3:1-5; Mataio 24:14) Ko oti nei ne fakataunu a te valoaga tenā, me e nofo pelā ki te ono miliona o Molimau a Ieova i atufenua e 234 e fakaaogā ne latou a itula e sili atu i te piliona ke fakaasi atu ki nisi tino a mea e uiga ki te Malo o te Atua. E fetaui ‵lei foki te mea tenā, me i olotou koga tapuaki mō nisi fakapotopotoga e 90,000 i te lalolagi kātoa e fakaigoa ki se Kingdom Hall. E olo atu a tino ki konā ke tau‵loto e uiga ki te pulega fou telā ka fakaoko mai.
Tino Kolā e Pule Fakatasi mo Keliso
8, 9. (a) Ne aumai i fea a tino kolā ka pule fakatasi mo Keliso? (e) Se a te mea e mafai ei ne tatou o tali‵tonu ki te pulega a te Tupu mo tino kolā ka pule fakatasi mo ia?
8 Ka isi ne tino kolā ka pule fakatasi mo Keliso Iesu i te Malo faka-te-lagi o te Atua. Ne ‵valo mai i te Fakaasiga 14:1-4 me i tino e toko 144,000, ne aumai “mai te tokoukega o tino” kae ka faka‵tu aka ki te olaga faka-te-lagi. E aofia i ei a tāgata mo fāfine kolā ne tavini atu mo te loto maulalo ki te Atua mo olotou taina, i lō te tavini atu ki a latou. “Ka fai latou mo faitaulaga a te Atua mo Keliso, kae ka pule fakatasi latou mo ia i te afe tausaga.” (Fakaasiga 20:6) E mu‵tana ‵ki te aofaki o latou i lō “te vaitino tokouke, ko se mafai eiloa o faitau a latou katoa ne se tino! Ne o‵mai katoa mai fenua katoa, matakaiga, tino valevale, ‵gana” kae ka ‵sao atu i te gataga o te fakanofonofoga tenei. A latou konei e “tavini atu” ki te Atua “i te ao mo te po,” kae e se maua ne latou se kalagaga faka-te-lagi. (Fakaasiga 7:9, 15) E aofia latou i te kamataga o te lalolagi fou e pelā me ne tino kolā e ‵nofo mai lalo i te Malo faka-te-lagi o te Atua.—Salamo 37:29; Ioane 10:16.
9 I te filifiliga o tino kolā ka pule fakatasi mo Keliso i te lagi, ne filifili ne Ieova a tino kolā ko lasi te lotou atamai i te olaga mo ana fakalavelave katoa. E seai eiloa se mea ne fetaui mo tino e seki fetaui mo tupu mo faitaulaga konei. Tela la, ka fakamalosi aka ne te lotou olaga i te lalolagi a te lotou atamai ke pule atu ki tino. Ke oko foki eiloa ki a Iesu, “ne tauloto ne ia te olaga fakalogo muna e auala i ona puapuaga.” (Epelu 5:8) Ne fai mai a te apositolo ko Paulo e uiga ki a ia: “A te tou faitaulaga pule, e kau fakatasi mai ki o‵tou puapuaga, ne fakaosoosogina e pela eiloa mo tatou, kae ne seki agasala la a ia.” (Epelu 4:15) E pefea te fakamafanafana mai ke iloa atu me i te lalolagi fou kae amiotonu a te Atua, ka pule atu ki tino i te alofa, a tupu mo faitaulaga loto a‵lofa!
E Mata, ne Aofia te Malo i te Fuafuaga a te Atua?
10. Kaia e seki fai ei te Malo o te lagi mo fai se vaega o te fuafuaga muamua a te Atua?
10 E mata, ne fai te Malo faka-te-lagi mo fai se vaega o te fuafuaga muamua a te Atua i te taimi ne faite ei ne ia a Atamu mo Eva? I te tala o te faitega o mea i te Kenese, e seai eiloa se mea ne taku mai i ei e uiga ki se vaegā malo telā ka pule atu ki tino. A Ieova ko te lā Pule, kae kafai e faka‵logo eiloa laua ki a ia, e se manakogina i ei so se isi pulega aka. E fakaasi mai i te Kenese mataupu e 1, me i a Ieova kāti ne fesokotaki ‵tonu atu ki a Atamu mo Eva, e auala i tena Tama faka-te-lagi telā ne faite muamua. E fakaaogā i te tala a vaegā tugāpati pelā mo te “fai atu ki ei [a te Atua]” mo te ‘ne toe fai atu te Atua’ ki a laua.—Kenese 1:28, 29; Ioane 1:1.
11. Se a te kamataga ‵lei telā ne maua ne tino?
11 E fai mai penei te Tusi Tapu: “Ne kilo atu te Atua ki ana mea katoa ne faite, fiafia malosi eiloa a ia.” (Kenese 1:31) Ne ‵lei katoatoa a mea katoa i loto i te fatoaga o Etena. Ne ‵nofo atu a Atamu mo Eva i se palataiso. Ne ‵lei katoatoa lā mafaufau mo lā foitino. Ne mafai o fesokotaki atu laua ki te lā Māfuaga penā foki te lā Māfuaga ki a laua. Kae mai i te tumau i te fakamaoni, ka maua ei ne laua a tama‵liki ‵lei katoatoa. Ka se manakogina i ei se pulega fou faka-te-lagi.
12, 13. I te gasoloakaga o tokouke a tino ‵lei katoatoa, kaia koi mafai ei ne te Atua o fesokotaki atu ki a latou?
12 I te taimi ko gasolo aka ei o tokouke a te kāiga o tino, ka fesokotaki atu pefea a te Atua ki a latou katoa? Mafaufau la ki fetu o te lagi. E ‵vae aka latou ki potukau e pelā me ne ‘tamā fenua’ kolā e fakaigoa ki fakaputugā fetu. A nisi fakaputugā fetu e aofia i ei a fetu e tasi te piliona. E aofia i nisi se tiliona o fetu. Kae e fakatautau aka ne saienitisi me kāti e 100 piliona a fakaputugā fetu i te lagi telā e lavea atu! Kae e fai mai penei te Māfuaga: “Kilo ake ki te lagi! Ko oi ne faite ne ia a fetu kona e lavea ne koe? A ia tela e takitaki ne ia latou pela me se kautau, e iloa ne ia te aofaki o latou, kae e isi katoa ne igoa o fetu takitasi ne fakaigoa ne ia! A tena mana e se fakatau eiloa i te malosi—e se mafai eiloa o galo se fetu i fetu kona!”—Isaia 40:26.
13 Ona ko te mea e mafai o iloa ‵lei ne te Atua a mea katoa konei i te lagi, e mautinoa foki me e seai eiloa se fakalavelave ke iloa ne ia se aofaki foliki fua o tino. Ke oko foki eiloa ki aso nei, e lau i miliona o ana tavini e ‵talo atu ki a ia i aso katoa. E oko vave atu a ‵talo konei ki te Atua. Tela la, e se faigata ki a ia a te fesokotaki atu ki tino ‵lei katoatoa. Ko tena uiga, moi tumau a tino i te ‵lei katoatoa, penei ko se manako a ia ki se malo faka-te-lagi ke fesokotaki atu faeloa ki a latou. Ko tafaga la te gali o te fakatokaga tenā—ke fai eiloa a Ieova e pelā me ko te Pule, ke fesokotaki ‵tonu atu ki a ia, kae ke maua a te fakamoemoega o te sē toe ‵mate, kae ke ola ki te se-gata-mai i se lalolagi palataiso!
“E se i a te Tagata”
14. Kaia ka manakogina ei a te pulega a Ieova ne tino ki te se-gata-mai?
14 Kae e tiga eiloa te feitu tenā, a tino—ke oko foki eiloa ki tino ‵lei katoatoa—ka ma‵nako ki te pulega a Ieova ki te se-gata-mai. Kaia? Me ne seki faite latou ne Ieova ko te mea ke mafai o manuia latou i te ‵tu tokotasi mai i tena pulega. Tenā loa te tulafono o tino, e pelā mo te mea ne iloa ne te pelofeta ko Ielemia: “E iloa ‵lei ne au, e Ieova, me e se i a te tagata o te lalolagi ona auala. E se mafai ne te tagata tela e sasale o takitaki ona vae. Fakatonu mai au, e Ieova.” (Ielemia 10:23, 24, NW) Se mea valea mō tino ke mafau‵fau me e mafai o manuia latou i te pule atu ki te sosaiete o tino e aunoa mo te pule atu o Ieova ki a latou. E ‵kese ‵ki mo te auala ne faite ei latou. A te ‵tu tokotasi mai i te pulega a Ieova, ka iku atu eiloa ki uiga kaiū, takalialia, amioga matagā, fakasauāga, taua mo te mate. ‘E ‵nofo puapuaga i te pulega a tino ma‵luga.’—Failauga 8:9.
15. Ne a ikuga sē ‵lei ne maua mai i te filifiliga masei telā ne fai ne ‵tou mātua muamua?
15 Se mea fakafanoanoa, me ne fakaiku aka ne ‵tou mātua muamua me e se ma‵nako laua ke fai te Atua e pelā me ko te lā Pule, kae ne filifili aka ke ‵tu tokotasi laua mai i a ia. E pelā me ko te ikuga, ne seki toe tuku atu ne te Atua ki a laua a te tulaga ‵lei katoatoa. Ko fai nei laua e pelā me se masini ko ‵kati keatea mai i te māfuaga o te iti. Tela la, e oloolo ifo malie eiloa laua ke oko ki te lā fakaotiga—i te mate. E fai laua e pelā me se fakaakoakoga masei, kae tenā loa te tulaga ne mafai ne laua o tuku atu ki lā fanau. (Loma 5:12) “A [Ieova] ko te puiga malosi, e tonu kae amiotonu i ana auala katoa; . . . Ka ko koutou e se fakamaoni, e se tau koutou o fai mo tino o tena fenua, a koutou se malo agasala kae amio pelo.” (Teutelonome 32:4, 5) E tiga eiloa ne fakaosooso atu a te tino faka-te-agaga ‵teke ko Satani ki a Atamu mo Eva, ne ‵lei katoatoa lā mafaufau kae ne ‵tau eiloa mo laua o ‵teke atu ki ana manatu ‵se.—Kenese 3:1-19; Iakopo 4:7.
16. E fakamaoni mai pefea ne tala fakasolopito a ikuga o te ‵tu tokotasi mai te Atua?
16 E lava kae ‵toe a fakamaoniga e tuku mai ne tala fakasolopito e uiga ki ikuga o te ‵tu tokotasi mai i te Atua. Ko oti ne tofotofo aka a tino i te fia afe o tausaga, ki vaegā pulega a tino, fakateletelega katoa o tupe mo faifaiga. Kae koi tumau eiloa a amioga ma‵sei “o fakasolo o na ma‵sei atu.” (2 Timoteo 3:13) Ne fakamaoni mai ne te 20 senitenali a te mea tenā. Ko ‵fonu eiloa i toe amioga fakatakalia‵lia, amioga fakasauā, taua, fiakai, te mativa, mo logo‵maega i so se taimi i tala fakasolopito. Kae faitalia eiloa te gasolo atu ki mua o poto fakatokitā, e ‵mate a tino katoa i se taimi se mautinoa. (Failauga 9:5, 10) Mai i te taumafai o takitaki olotou vae, ko oti ne talia ne tino ke ‵to atu latou ki matāsele a Satani mo ana temoni, telā ko taku ei ne te Tusi Tapu a Satani ko “te atua masei o te lalolagi nei.”—2 Kolinito 4:4.
Te Meaalofa o te Saolotoga
17. Ka fakaaogā pefea a te meaalofa a te Atua ko te saolotoga o fai a filifiliga?
17 Kaia ne talia ei ne Ieova ke ‵tu tokotasi a tino mai i a ia? Ona ko te mea ne faite ne ia latou fakatasi mo te meaalofa fakaofoofogia o te saolotoga, ko te malosi o te saolotoga ke fai a filifiliga. “Ko te koga e nofo i ei te Agaga o te Aliki, e iai foki te saolotoga i kona,” ko muna konā a te apositolo ko Paulo. (2 Kolinito 3:17) E seai se tino e manako ke fai a ia pelā me se masini, telā e fakaiku aka ne te suā tino a mea ka faipati atu ne ia kae fai ne ia i sekone katoa o te aso. Kae e manako a Ieova ke fakaaogā eiloa ne tino a te meaalofa tenā o te saolotoga, ke lavea aka ei a te poto i te faiga o tena loto kae ke tumau i te faka‵logo ki a ia. (Kalatia 5:13) Tela la, e se ‵tau o fakasēaogāgina a te saolotoga tenā, me e mafai o iku atu ki toe mea matagā. E ‵tau o fakagalue aka te mea tenā i loto i tuakoi o tulafono a‵lofa a te Atua.
18. Se a te mea ko oti ne fakaasi mai ne te Atua mai i te taliaga ke fakagalue aka ne tino a te saolotoga o fai a filifiliga?
18 Mai i te taliaga ke ‵tu tokotasi a te kāiga o tino faka-te-foitino, ko oti ne fakaasi fakatasi mai ne te Atua, kae mō taimi katoa, me e ma‵nako tatou ki tena pulega. A te auala e pule mai ei a ia, tena pulega sili, ko te auala tonu fua e tasi. E iku atu ki toe fiafiaga sili, te lotomalie mo fakamanuiaga. Ka fai penei me ka faite ne Ieova ‵tou mafaufau mo ‵tou foitino ke galue i te ‵toe auala ‵lei māfai e fetaui mo ana tulafono. “Au ko [Ieova] te otou Atua, tela e manako o akoako koutou ke lei koutou kae fakatonutonu foki koutou i te auala e tau o olo koutou i ei.” (Isaia 48:17) A saolotoga ke fai a filifiliga i loto i tuakoi o tulafono a te Atua ka se fai mo fai se amoga ‵mafa kae ka iku atu i ei ki te mauaga o vaegā mea‵kai, fale, ata, mo pese fakatagi‵tagi ‵gali kae fakafiafia. A te fakaaogāga faka‵lei o te saolotoga ke fai a filifiliga, ka iku atu ki se olaga gali kae fakaofoofogia i se lalolagi palataiso.
19. Se a te sokoga e fakaaogā ne te Atua ke toe faka‵lei aka ei a tino mo ia?
19 Kae ona ko te ‵se o te lā filifiliga, ne kamata ei o ‵vae keatea a tino mai i a Ieova, ne sē ‵lei katoatoa, ne gasolo o vāivāi, kae ‵mate. Tela la, e ‵tau o fakasaoloto latou mai i te tulaga fakafanoanoa tenā kae toe fakafoki atu ki se fesokotakiga ‵lei mo te Atua e pelā me ne ana tama. A te sokoga telā ne filifili aka ne te Atua ke fakataunu ei te mea tenei ko te Malo, mo te Fakaola ko Iesu Keliso. (Ioane 3:16) E auala i te fakatokaga tenei, a tino sala‵mō ‵tonu—e pelā mo te tama fakamāumāu mea i te tala fakatusa a Iesu—ka toe faka‵lei mo te Atua kae ka toe talia mai e pelā me ne ana tama.—Luka 15:11-24; Loma 8:21; 2 Kolinito 6:18.
20. Ka fakataunu mai pefea a fuafuaga a te Atua e auala i te Malo?
20 E aunoa mo te fakatalave, ka fakataunu mai eiloa te loto o Ieova i te lalolagi nei. (Isaia 14:24, 27; 55:11) E auala i tena Malo mai lalo i a Keliso, ka taku‵leigina katoatoa a te loto o te Atua (fakatalitonu io me e fakamaoni atu) i ei tena saolotoga ke fai mo fai te ‵tou Pule Sili. Ka aumai ne te Malo a te gataga ki tino mo temoni kolā e pule mai ki te lalolagi tenei, kae ko ia fua ka pule mai i te lagi mō tausaga e afe. (Loma 16:20; Fakaasiga 20:1-6) Kae i te taimi tenā, ka fakaasi atu pefea te maluga o te auala e pule atu ei a Ieova? Kae mai tua o tausaga e afe, se a te tulaga ka maua ne te Malo? Ka suke‵suke ki fesili konei i te mataupu telā e ‵soko mai.
Manatu ke Toe Mafau‵fau ki ei
• Se a te matua o te Tusi Tapu?
• Ko oi e aofia i te pulega fou ki te lalolagi?
• Kaia e se mafai lele eiloa o iku manuia a te ‵tu tokotasi mai i te Atua?
• E ‵tau o fakagalue aka pefea a te saolotoga ke fai a filifiliga?
[Ata i te itulau e 8]
Ne faka‵mafa mai ne akoakoga a Iesu a te pulega a te Atua e auala i tena Malo
[Ata i te itulau e 10]
E fai ne Molimau a Ieova i fenua katoa a te Malo mo fai te lotou akoakoga fakavae
[Ata i te itulau e 12]
E fakamaoni mai ne tala fakasolopito a ikuga ma‵sei o te ‵tu tokotasi mai i te Atua
[Ata i te itulau e 12]
WWI soldiers: U.S. National Archives photo; concentration camp: Oświęcim Museum; child: UN PHOTO 186156/J. Isaac