Te Pogai e Tumau ei a Amioga Ma‵sei
“A TE Aliki [ko Ieova] e amiotonu i ana mea katoa e fai,” ko muna a te Tusi Tapu. (Salamo 145:17; Fakaasiga 15:3) Ne folafola mai te pelofeta ko Mose e uiga ki a ia, penei: “E tonu kae amiotonu i ana auala katoa; a te otou Atua e fakamaoni kae amiotonu; e fai ne ia te mea tonu kae nofogamalie.” (Teutelonome 32:4) E fai mai te Iakopo 5:11: “Me i te Aliki [ko Ieova] e ‵fonu i te alofa ‵nau mo te alofa fesoasoani.” E se mafai kae e se māfua mai foki a amioga ma‵sei i te Atua.
Ne tusi mai te soko ko Iakopo: “Kafai e fakaosoosogina se tino, ke sa manatu ake pelā, ‘Au ko fakaosoosogina ne te Atua.’ I te Atua e se mafai o fakaosoosogina ne te masei, kae se fakaosooso foki ne ia tino ki te masei.” (Iakopo 1:13) E se tofotofo ne Ieova te Atua a tino ki amioga ma‵sei kae e se fakalata foki ne ia latou ke fai a amioga ma‵sei. Ko oi la e ‵tau o ‵losi atu ki ei mō amioga ma‵sei mo logo‵maega kolā e ‵tupu?
Ko oi e ‵Tau o ‵Losi Atu ki ei?
Ne fakaasi mai ne Iakopo, se tino e tokotasi ne tusi ne ia te Tusi Tapu, me e aofia foki a tino i te fakamāfuaga o amioga ma‵sei. Ana muna: “Ka ko te tino e fakaosoosogina manafai ko tō keatea a ia, kae faka‵segina ne ona manakoga ma‵sei. Tela la, kafai ko faitama te manako masei, ko fanau mai ei te agasala; kae kafai ko matua te agasala, ko fanau mai ei te mate.” (Iakopo 1:14, 15) E mafai eiloa o gasue‵sue a tino e ‵tusa mo olotou manakoga ma‵sei. Masaua foki la te tulaga agasala ko maua ne tino. E mafai eiloa ne te malosi o te agasala o fakamalosi aka a manakoga ma‵sei kae iku atu i ei ki ikuga ma‵sei ‵ki. (Loma 7:21-23) A te ‵tonuga loa, e “pule” atu e pelā me se tupu a te agasala ki tino, mai te fakapologa o latou ki amioga ma‵sei kolā e māfua mai i ei a logo‵maega ‵lasi. (Loma 5:21) E sili atu i ei, e mafai eiloa o fakamalosi aka ne tino ma‵sei a nisi tino ke amio ma‵sei foki.—Faataoto 1:10-16.
Kae ko te pogai fakavae o amioga ma‵sei, ko Satani te Tiapolo. Ne kamata ne ia a amioga ma‵sei i te lalolagi. Ne taku ne Iesu Keliso a Satani ki ‘te tino masei’ mo te “aliki masei o te lalolagi,” io me ko te lalolagi o tino sē amio‵tonu. E faka‵logo eiloa a te tokoukega o tino ki a Satani mai te tau‵tali atu ki ana fakamalosiga ke ‵kalo keatea mai auala ‵lei o Ieova te Atua. (Mataio 6:13; Ioane 14:30; 1 Ioane 2:15-17) E fai mai te 1 Ioane 5:19: “Ka ko te lalolagi kātoa ko i lalo i te pule a te Tino Masei.” A te ‵tonuga loa, e “fakaloiloi” ne Satani mo ana agelu “te lalolagi kātoa,” telā ko ‘fakaalofa’ ei te lalolagi. (Fakaasiga 12:9, 12) Tela la, e ‵tau o ‵losi malosi atu ki a Satani te Tiapolo mō amioga ma‵sei.
E taku mai foki i te Failauga 9:11 a te suā pogai o logo‵maega io me ko puapuagā: “A te malaia e maua ne [tatou] katoa.” Ne faipati a Iesu Keliso e uiga ki se fakalavelave telā ne aofia i ei a tino e toko 18 kolā ne ‵mate i te taimi ne fati ifo ei se olo ki luga i a latou. (Luka 13:4) Ne logo‵mae latou ona ko te ‵nofo atu i se koga ‵se i se taimi ‵se. E penā foki loa a mea e ‵tupu i aso nei. E pelā me se puliki e matoli ifo mai i se fogāfale maluga kae poko atu ki se tino e sasale i te auala. E mata, e ‵tau o ‵losi atu ei ki te Atua? Ikai. Se fakalavelave e seki fuafuagina kae e seki fakamoemoegina foki. E mafai foki eiloa o fai atu penā māfai ko pokotia se kāiga i se masaki io me se mate fakapoi telā ko iku atu i ei ki tama‵liki seai ne mātua mo fāfine ko ‵mate olotou avaga.
E manino ‵lei i ei, me e se māfua mai i te Atua a amioga ma‵sei kae e se faka‵tupu foki ne ia a logo‵maega. E ‵kese mai i ei, ko te fuafuaga eiloa a Ieova ke fakagata a amioga ma‵sei mo tino kolā e faka‵tupu ne latou. (Faataoto 2:22) A te ‵tonuga loa, ka sili atu ana mea e fai i lō te fakaseai atu fua o tino ma‵sei. E folafola mai i te Tusi Tapu me ko te fuafuaga eiloa a te Atua e auala i a Keliso ke “fakamalepe a te galuega a te Tiapolo.” (1 Ioane 3:8) Ka ‵galo atu ei—a faifaiga ma‵sei o te olaga nei—te kaimanako, te takalialia, mo amioga ma‵sei. Ka ko te Atua ka ‵solo ne ia a “loimata i olotou mata [katoa],” mai te fakaokoatuga o te gataga ki logo‵maega. (Fakaasiga 21:4) Kae e mafai o fesili mai koe: ‘Kaia e seki na fai ei ne te Atua te mea tenei? Kaia ne talia ei ne ia a amioga ma‵sei mo logo‵maega ke tumau ke oko mai eiloa ki ‵tou aso nei?’ E maua eiloa te tali i te tala i te Tusi Tapu e uiga ki a Atamu mo Eva.
Se Fesili Tāua Telā ne Fakasae Aka
A te pogai ne talia ei ne te Atua a amioga ma‵sei ke ‵tupu ke oko mai ki ‵tou aso nei e ‵soko tasi eiloa mo mea ne ‵tupu i te kamataga o tala mua o tino. Ona ko se fakalavelave ne tupu i aso mua ne fakasae aka ei se fesili tāua e uiga ki te Māfuaga—se fesili telā ne seki mafai o faka‵lei fakavave io me e faigofie fua ke faka‵lei aka. Ke na onoono aka nei tatou ki mea kolā ne ‵tupu.
Ne faite ne Ieova te Atua te tagata mo te fafine ‵lei katoatoa muamua kae ne tuku atu laua ki loto i te Palataiso. Ne tuku atu ki a laua se meaalofa telā ne ‵kese ei laua mai i manu—te meaalofa ko te saolotoga ke fai a filifiliga. (Kenese 1:28; 2:15, 19) E pelā me ne tino kolā ne faite mo te saolotoga ke fai a filifiliga, ne mafai o fakaaogā ne Atamu mo Eva te atamai tenā ke filifili ke a‵lofa, tavini, kae faka‵logo foki laua ki te lā Māfuaga. Io me ne mafai o filifili laua ki se auala ke tu tokotasi mai te Atua kae ke se faka‵logo foki laua mo te iloa tonu ki a ia.
Ko te mea ke fakaasi mai ne Atamu mo Eva te lā a‵lofa ki a ia, ne tuku atu ne te Atua tonu se tulafono e tasi ki a laua. Ne fakatonu atu a ia ki a Atamu: “E mafai ne koe o kai a fuaga o so se lakau i loto i te fatoaga, kae tapu koe e kai ki fuaga o te lakau telā e fai ne ia te tino ke iloa te ‵lei mo te masei. E se ‵tau eiloa mo koe o kai ki fuaga o te lakau tenā, me kafai e kai koe ki ei, a koe e mate eiloa i te taimi tenā.” (Kenese 2:16, 17) Ke tumau i te alofa o te Atua, kae ke aogā foki ki a laua mo te lā kāiga i aso mai mua, ne ‵tau o faka‵mao keatea a Atamu mo Eva mai i te ‵kai ki te fuaga o te lakau tenā. E mata, ne fai eiloa laua penā?
E fai mai ne te Tusi Tapu a te mea ne tupu. Mai te fakaaogāga o se gata e pelā me sena tino faipati, ne fanatu eiloa a Satani te Tiapolo ki a Eva kae fai atu: “E tonu eiloa i te Atua ne fai atu ke sa ‵kai koulua ki fuaga o so se lakau i te fatoaga?” I te taimi ne toe taku atu ei ne Eva te fakatonuga a te Atua, ne fai atu a Satani ki tou fafine: “A te mea tenā se se mea tonu; a koulua e se ‵mate. A te Atua ne fai atu penā, me e iloa ne ia me kafai e ‵kai koulua ki fuaga o te lakau tenā, ko koulua ka ‵pau mo te Atua, ka iloa foki ei ne koulua te mea ‵lei mo te mea masei.” Tela la, ne foliga gali atu eiloa te lakau ki a Eva telā ne “puke aka ne ia te fuagā lakau, kai ei ne ia.” Ne toe faka‵soko mai eiloa te tala: “Ne tuku atu ne ia ne mū mea ki tena avaga, telā ne kai foki ki ei.” (Kenese 3:1-6) Ne fakaaogā ‵se eiloa ne Atamu mo Eva te lā saolotoga kae ne agasala ei laua mai te sē faka‵logo ki te Atua.
E mata, e lavea ne koe te tāua o te mea ne tupu? Ne fai atu ne te Tiapolo se mea telā e ‵kese mai pati a te Atua ki a Atamu. Ne fakaasi mai i pati a Satani me ne seki ‵tau o fakalagolago a Atamu mo Eva ki a Ieova ko te mea ke filifili aka a te mea ‵lei mo te mea masei mō laua. Tela la, ne fakasae aka ne pati ‵toa a Satani se fesili e uiga ki te ‵tonu mo te tāua o te pulega a Ieova ki luga i tino. A te fesili tāua telā ne fakasae aka ne Satani ko te ‵tonu o te pulega sili a Ieova. Ne tali atu pefea a te Atua tonu ki pati ‵toa konā?
E Manakogina se Taimi Leva
Ne maua eiloa ne Ieova te ‵mana ke fakaseai atu a tino ‵teke tokotolu konā—Satani, Atamu, mo Eva. E seai se fakalotolotolua me ne sili fakafia atu te malosi o te Atua i a latou katoa. Kae ne seki fakafesili aka ne Satani te ‵mana o te Atua. I lō te fai penā, ne fakafesili ne ia te saolotoga o Ieova ke pule mai. Ne pokotia eiloa i te fesili tāua tenei a mea ola katoa kolā ne faite mo te saolotoga ke fai a filifiliga. Ne ‵tau o iloa ne latou me i te meaalofa ko te saolotoga ke fai a filifiliga ne ‵tau o fakaaogā faka‵lei—e ‵tusa mo tulafono i te feitu faka-te-foitino, mea tau amioga, mo te feitu faka-te-agaga mai te Atua. Kafai e se fai penā, e mafai eiloa o iku atu ki ikuga fakalogo‵mae, e pelā eiloa mo te tino telā e pakia māfai e eva ifo mai i te tuāfale o se fale maluga e aunoa mo te mafaufau ki te fakamataku o te mea tenā. (Kalatia 6:7, 8) E maua eiloa ne mea ola ‵poto katoa a mea aogā mai te lavea atu o ikuga ma‵sei o te filifili ki se auala telā e tu tokotasi mai te Atua. E manakogina eiloa se taimi leva mō te mea tenei.
A te manatu me e manakogina se taimi leva ke faka‵lei aka ei a nisi fesili tāua e mafai o fakamatala atu i te auala tenei: Mafaufau la me ko pati toa atu se tamana o se kāiga e tasi ki te tamana o te suā kāiga ke fakatau‵fai laua me ko oi te tino e mafi atu. E mafai eiloa o fakaiku fakavave aka te fesili tenā. E mafai eiloa o fua aka te ma‵losi o laua ki te ‵sauga o fatu ‵lasi. A te tamana telā e sau aka ne ia te ‵toe fatu ‵mafa ko te tino mafi. Kae e a māfai ko aofia i pati ‵toa konā me ko oi te tamana e alofa tonu ki ana tama‵liki kae e a‵lofa atu foki ana tama‵liki ki a ia. Io me fakasae aka ne te kinauga tenā se fesili me ko oi te tamana e tausi atu ki tena kāiga i te ‵toe auala ‵lei? E se lava fua eiloa i te fakaasiatuga o te malosi io me ne nāi pati. E manakogina se taimi leva, te onoono faka‵lei atu, mo fakaikuga ‵tonu e ‵tau o lavea faka‵lei atu ko te mea ke fakatoka faka‵lei aka ei te mataupu tenā.
Mea Kolā ne Lavea Atu i te ‵Tekaatuga o Taimi
Ko nofo loa pelā ki te 6,000 tausaga ko ‵teka atu talu mai te taimi ne fakafesili aka ei ne Satani te saolotoga o te Atua ke pule mai. Ne a mea ko oti ne fakaasi mai i tala fakasolopito? Mafaufau la ki vaega e lua o pati ‵toa a Satani ki te Atua. Ne fai atu a Satani mo te loto toa ki a Eva: “A koulua e se ‵mate.” (Kenese 3:4) Mai i te fai atu me ka se ‵mate a Atamu mo Eva māfai e ‵kai ki te fuaga telā ne fakatapu, ne taku eiloa ne Satani a Ieova ki se tino loi. Se tinā uiga ‵teke tonu eiloa! Kafai e se fakatalitonugina a te Atua i te feitu tenei, e mafai pefea o fakatalitonugina a ia i nisi mea? Kae se a te mea ko oti ne fakaasi mai i te ‵tekaatuga o taimi?
Ne ‵nofo pologa a Atamu mo Eva ki masaki, logo‵maega, te olaga matua, kae fakamuli loa, ko te mate. E fai mai te Tusi Tapu e uiga ki a Atamu: “Kae ne mate a ia ka ko ‵tusa mo te 930 tausaga o tena olaga.” (Kenese 3:19; 5:5) Kae mai i a Atamu, ne faka‵solo atu eiloa te tulaga fakafanoanoa tenei ki tino katoa. (Loma 5:12) Ko oti eiloa ne fakamaoni atu ne te ‵tekaatuga o taimi me i a Satani “se tino loi, ka ko te tamana foki eiloa o tino ‵loi” kae fakaasi atu foki i ei me i a Ieova “ko te Atua fakamaoni.”—Ioane 8:44; Salamo 31:5.
Ne fai atu foki a Satani ki a Eva: “A te Atua ne fai atu penā, me e iloa ne ia me kafai e ‵kai koulua ki fuaga o te lakau [ne fakatapu] tenā, ko koulua [ko Eva mo Atamu] ka ‵pau mo te Atua, ka iloa foki ei ne koulua te mea ‵lei mo te mea masei.” (Kenese 3:5) Ona ko pati ‵loi konā, ne tuku atu ne Satani se avanoaga ‵se ki tino ke pule atu ki a latou eiloa. Ne fakaloiloi atu a Satani me e ‵lei atu māfai e ‵tu tokotasi a tino mai i te Atua. E mata, ne tonu eiloa te manatu tenei?
I tala fakasolopito katoa, ne faka‵tu aka kae toe ‵galo atu foki a emupaea. Ko oti eiloa ne tofotofo aka ki vaegā malo katoa o tino. Kae ko oti ne ‵tupu fakafia a mea matagā ki te kāiga o tino. Ne fakaiku aka mo te poto ne se tino tusitala o te Tusi Tapu i se 3,000 tausaga ko ‵teka, i ana muna: “Ka ko tino kolā e ‵nofo i se tulaga malalo, e ‵nofo puapuagā i te pulega a tino ma‵luga.” (Failauga 8:9) Ne tusi mai te pelofeta ko Ielemia: “E se mafai eiloa ne te tino telā e sasale o takitaki ana vae.” (Ielemia 10:23, NW) Ke oko foki eiloa ki taumafaiga a saienitisi mo tino ‵poto i tausaga fakamuli nei, e seki faka‵se eiloa ne mea konā a te ‵tonu o fakamatalaga konei. Ne fakamaoni mai eiloa ne te ‵tekaatuga o taimi a te ‵tonu o kilokiloga konei.
Ne a Au Mea ka Fai?
A te taimi telā ne talia ne te Atua ne fakamaoni atu i ei a te ‵se o Satani i te mataupu e uiga ki te ‵tonu o te pulega sili a Ieova. A Ieova te Atua, ko te Pule tonu eiloa o te lagi mo te lalolagi. E maua eiloa ne ia te saolotoga ke pule ki luga i ana mea ne faite, kae ko te auala e pule atu i ei a ia ko te ‵toe auala ‵lei. Mai i te taliaga o te manatu tenei, ne folafola atu eiloa a mea ola katoa i te lagi kolā ko oti ne iloa ‵tonu ne latou te olaga mai lalo i te pulega a te Atua: “Te motou Aliki [ko Ieova] mo te Atua! E ‵tau eiloa o maua ne koe a te ‵malu, te vikiga, mo te ‵mana. Me ne faite ne koe a mea katoa, kae mai i tou loto foki, ne faite ei ne koe a mea ke tino mai kae ke ola foki.”—Fakaasiga 4:11.
E kau atu koe ki te feitu fea i te mataupu e uiga ki te pulega a te Atua? E lotomalie koe me e ‵tau eiloa o pule atu te Atua ki a koe? Kafai e lotomalie koe ki ei, e ‵tau o talia ne koe te pulega sili a Ieova. E mafai eiloa o fai koe penei mai te fakagalueakaga o muna‵tonu mo manatu fesoasoani ‵gali kolā e maua i tena Muna, ko te Tusi Tapu, i vaega katoa o tou olaga. “Me i te Atua ko te alofa eiloa a ia,” kae e māfua mai ana tulafono mo fakatonuga i tena alofa ki ana mea ne faite. (1 Ioane 4:8) E se ave keatea ne Ieova mai i a tatou so se mea telā e ‵lei ki a tatou. Tela la, e ‵tau eiloa o talia ne koe a te fautuaga tenei a te Tusi Tapu: “Talitonu ki te Aliki [ko Ieova] mo tou loto kātoa. Sa fakalagolago lele eiloa ki tou iloa. Ke masaua faeloa ne koe [a Ieova] i au mea katoa e fai, kae ka fakaasi atu ne ia ki a koe te auala tonu.”—Faataoto 3:5, 6.
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 5]
E mafai eiloa o talia ne koe te pulega a te Atua mai i te sukesuke ki te Tusi Tapu kae fakagalue aka ana muna i tou olaga
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 3]
© Jeroen Oerlemans/Panos Pictures