Anga hẽ Yehova o Lete Eci wa Siata Oku Linga?
NDAMUPI ove nda wa tambulula epulilo eli? Ci tava okuti omanu valua va tambulula ndoco: ‘Ame ndi tava okuti Suku wa kapeleko ovilinga ndeci, via Mose, via Gideone, kuenda via Daviti. Pole kueci catiamẽla kokuange ndi kuete atatahãi nda eye o kapakovo ovina viosi ndi pondola oku linga. Momo ame si sokisiwa la Mose, la Gideone ale pamue la Daviti.’
Ocili okuti omanu vamue vakuekolelo kosimbu va lingaile ovina vialua vikomohĩsa. Ovo ‘va lundula olosoma, va yika ovimela violohosi, va talama vulienge wondalu kuenda va puluka kosipata.’ (Va Heveru 11:33, 34) Vakuavo va lekisa ekolelo liavo lonjila yimue okuti ka yi komõhisa calua, pole Embimbiliya li tu kolisa okuti Suku wa kapeleko ovilinga viavo via lekisiwa lekolelo. Konomuisa ciwa ovolandu a sangiwa Vovisonehua atiamẽla kungombo umue, kuprofeto kuenda kocimbumba cimue.
Ungombo Umue wa Eca Ocilumba
Nye ove wivaluka kueci catiamẽla ku Havele una wa kala omõla wavali wa Adama la Heva? Ove o pondola oku ivaluka okuti eye wafa omo lioku linga eci ca sunguluka kuenje ci tavavo okuti ocitangi caco, ci pitavo lomanu vamue pokati ketu. Pole, Suku wa kapeleko Havele omo liesunga limue likuavo.
Eteke limue Havele wopa vocunda caye ocinyama cimue ca lẽlapo vali kuenje wa ceca ndocilumba ku Suku. Ocilumba caye koloneke vilo ci tendiwa ndocina cimue ci sule, pole Yehova wa ci kapeleko calua kuenje wa lekisa ku Havele okuti eye wa tava ocilumba caco. Handi vali, eye hacoko lika a linga. Noke yolohũlũkãi vikuãla vianyamo, Yehova wa tuma upostolo Paulu oco a sonehe ulandu waco velivulu lia va Heveru. Ndaño okuti papita ale anyamo alua, pole Suku ka ivaleleko ocilumba caco!—Va Heveru 6:10; 11:4.
Ndamupi Havele a tẽla oku sokolola ocilumba eye a sesamẽla oku eca ku Suku? Embimbiliya ka li lombolola eci catiamẽla kondaka yaco. Pole, ci tava okuti eye wa sokolola lutate elomboloko liocilumba caco kuenje wa tẽla oku eca lonjila yimue ya sunguluka. Omo okuti eye wa kala ungombo, ca sunguluka eye oku eca ocinyama cocilumba ca tunda vocunda caye muẽle. Limbuka okuti eye wa eca ocilumba cocinyama cina ca ‘lẽlapo vali.’ (Efetikilo 4:4) Handi vali, ci tava okuti eye wa sokolola olondaka Yehova a sapuila konyõha vocumbo co Edene okuti: “Ñapa ukuse pokati kene, love lukãi, lo pokati kombuto yove lombuto yaye. Eye o sasõla utue wove, kuenje ove u lumana kocisendemãi.” (Efetikilo 3:15; Esituluilo 12:9) Ndaño okuti Havele ka kũlĩhĩle eci ci lomboloka “ukãi” una wa tukuiwa kuenda “ombuto,” ci tava okuti eye wa limbuka okuti ‘oku lumaniwa kocisendemãi’ cukãi mua kongelele oku peseka kuosonde. Kuenje, eye wa limbuka okuti ka kuli lacimue ci kuete esilivilo lia velapo okuti omuenyo u sule. Omo liaco, ocilumba eye a eca ca sungulukile calua.
Ndeci ca linga Havele, cilo Akristão va siatavo oku eca ovilumba ku Suku. Ovo ka va eci ovinyama vina via lẽlapo vali vi sangiwa vocunda cavo, pole va siata oku eca “ocilumba cesivayo haico epako liovimela via tava konduko ya [Suku].” (Va Heveru 13:15) Ovimẽla vietu vieca esivayo eci tu sapuilako vakuetu catiamẽla kekolelo lietu.
Anga hẽ o yongola oku mioñolola ocilumba cove cesivayo? Omo liaco, sokolola lutate eci catiamẽla kesukila liomanu vana va sangiwa vocikanjo cove. Esakalalo lie ovo va kuete? Nye ovo va yongola? Esapulo lipi Liembimbiliya ovo va sesamẽla? Olonjanja viosi eci weca uvangi, kũlĩhĩsa ciwa ndomo wa linga apasu oco o limbuke cosi o sukila oku mioñolola. Handi vali, eci o vangula eci catiamẽla ku Yehova, ci vangula lekolelo kuenda lutima wove wosi. Kuenje, ocilumba cove ci kale muẽle “ocilumba cesivayo.”
Uprofeto Umue wa Eca Uvangi Komanu Alisungue Lavo ka va Lekisile Onjongole
Cilo kũlĩhĩsa eci ca pita luprofeto Enoke. Ci tava okuti eye wa kala likaliaye Ndombangi ya Yehova Suku. Anga hẽ ove o kasi nda Enoke okuti vepata liove ove lika okasi oku vumba Yehova lekolelo? Anga hẽ ove lika Umbangi ya Yehova kosikola o tangela ale ove lika o kuama olonumbi vi sangiwa Vembimbiliya kupange wove? Nda eci oco o kasi oku pita laco, ocili okuti ka ca lelukile. Ci tava okuti akamba vove, vakuepata, omanu vana o talavaya kumosi lavo va ku vetiya oco o siepo oku kuama ovihandeleko via Suku. Ci tava okuti ovo va ku sapuila okuti: “Lalimue eteke omanu vaka kũlĩha eci ove wa siata oku linga. Etu ka tu ku sapula komanu eci ove o kasi oku linga.” Handi vali, ci tava okuti ovo vamamako loku ku sapuila okuti ka ci kuete esilivilo lalimue oku sakalala kuenda oku kuama ovihandeleko Viembimbiliya momo Suku ka kuete onjongole layimue yoku kapako eci ove o kasi oku linga. Kuenje, omo liesumuo, ove kuka pondola vali oku sokolola ciwa kuenda ci tava okuti oka kuama ovina ovo va siata oku linga, momo va likolisilako oku linga cosi oco va nyõle epandi liove.
Ocili okuti ka ca lelukile oku yula asipato aco, pole hacina cimueko okuti ka ci tẽliwa. Sokolola eci ca pita la Enoke, una wa kala omunu wepanduvali kocitumbulukila ca Adama. (Yuda 14) Otembo Enoke a citiwa ya kala otembo yimue okuti omanu vosi ka va kale oku linga eci ca sunguluka. Olondaka viavo via kala vimue ka via sungulukile kuenda va kala lovituwa vimue vi ‘sumuisa calua.’ (Yuda 15) Ovo va enda oku linga ndeci ca siata oku lingiwa lomanu otembo yilo.
Oco hẽ ndamupi Enoke a tẽla oku liyaka lovitangi viaco? Etambululo liepulilo eli li kuete esilivilo kokuetu otembo yilo. Ndaño okuti Enoke otembo yaco eye lika wa kala oku fendela Yehova kulo kilu lieve, pole eye ka kaile likaliaye. Enoke wa enda enda kumosi la Suku.—Efetikilo 5:22.
Ocimãho ca velelepo komuenyo wa Enoke ca kala coku sanjuisa Suku. Eye wa kũlĩhĩle okuti, voku enda enda la Suku mua kongela vali calua okuti oku kuata ovituwa via sunguluka ci sule. Yehova wo yonguilile oco eye a kunde. (Yuda 14, 15) Omanu va sukilile oku lunguiwa okuti ovilinga viavo vina ka via sungulukile Suku o vilete. Enoke wamamako oku enda enda la Suku eci ci pitahãla 300 kanyamo okuti lomue pokati ketu cilo wa tẽlisile ale otembo yaco. Eye wamamako oku pokola ku Suku toke kolofa viaye.—Efetikilo 5:23, 24.
Ndeci Enoke alinga, etu tua kundikiwavo upange woku kunda. (Mateo 24:14) Handi vali, etu tu sukila oku kundila olondaka viwa konjo lanjo, tu likolisilako oku kundila epata lietu, omanu vana tu lingila lavo kumosi olomĩlu kuenda vana tu tangela kumosi. Ocili okuti, olonjanja vimue ka ca lelukile kokuetu oku sapuila omanu olondaka viwa omo lioku kuata ohele. Anga hẽ eci oco ca siata oku pita love? Ku ka sumue. Setukula Akristão vatete kuenda likutilila ku Suku oku pinga utõi woku kundila omanu. (Ovilinga 4:29) Ivaluka okuti, osimbu wamamako oku pokola ku Suku, lalimue eteke o kala lika liove.
Ocimbumba Cimue ca Pongiya Okulia
Sokolola asumũlũho avali ocimbumba cimue a tambuile omo lioku pongiya okakulia kamue! Eye ka kalele u Isareli, pole wa kala ocingendeleyi kocita cekũi O.Y., volupale luo Sarepata. Kesulilo liotembo yimue yekambo liombela kuenda onjala, okulia kuosi ocimbumba caco a selekele kua pua. Eye wa kuatele lika epupu limosi liosema kuenda okolela kamue ka tẽla lika oku pongiya okulia kuaye kuenda kuomõlaye.
Kuenje, votembo yaco eye wa tambula ukombe. Ukombe waco wa kala uprofeto wa Suku o tukuiwa hati Eliya, kuenje wa pinga kocimbumba oco va lile kumosi okakulia kaye ka supilepo. Okulia kuaco kua kala kutito calua okuti wa ku sokiyilile lika eye muẽle lomõlaye kuenda ka kuatele vali lacimue nda a pondola oku eca kukombe. Pole, Eliya wo sapuila ohuminyo ya Yehova okuti, nda eye wa tava oku wĩhako okulia, eye lomõlaye lalimue eteke vaka pita onjala. Eye wa kuata ekolelo okuti Suku ya va Isareli o ko kuatisa momo eye wa kala ocimbumba cimue okuti ocingendeleyi. Omo liaco, eye wa tava ku Eliya kuenje Yehova wo sumũlũisa. “Vombia yosema ka mua puile, ndaño vocimbutika culela ka mua kambele, ndondaka ya Yehova yina a popia la Eliya.” Kuenje, ukãi waco kumosi lomõlaye vaenda oku kuata okulia olonjanja viosi toke eci onjala ya pita.—1 Olosoma 17:8-16.
Handi vali, ocimbumba caco ceya oku kuata vali esumũlũho likuavo. Vokuenda kuotembo yimue noke yocikomo caco, omõla waye una eye a solele calua wa kuatiwa lokuvela kuenje wa fa. Eliya wa kuata ohenda kuenje wa pinga calua ku Yehova oco a pindule kakuenje wa fa. (1 Olosoma 17:17-24) Eci ca kala ocikomo cimue okuti ka ca la lingiwa. Ka kuli lalimue esapulo li lekisa okuti osimbu handi ka ca lingiwile kua kale ale omunu umue wa pinduiwile! Anga hẽ Yehova nda wa lekisa vali ohenda kocimbumba cina ca kala ocingendeleyi? Ocili okuti, eye wa ci linga. Yehova wa eca epondolo ku Eliya oco a pindule ukuenje wa file. Noke vokuenda kuanyamo Yesu wa lombolola eci catiamẽla kukãi waco una wa kuata asumũlũho alua hati: “[Vo] Isareli mua kala ovimbumba via lua . . . Haimo Eliya [wa tumiwa] . . . kukãi ocimbumba wa kala ko Sarepata vofeka ya Sidono.”—Luka 4:25, 26.
Koloneke vilo usuke u kasi oku livokiya vali calua ndaño muẽle kolofeka vina vi kuete olombongo vialua. Kovopange vamue kua siata oku tundisiwa olonalavayi vina vi talavaya lolohõlo viavo viosi vokuenda kuanyamo valua. Omo liekambo liupange ci tava okuti Ukristão o seteka oku talavaya olowola vialua kupange, loku sima okuti nda eye wa ci linga pamue ka va ko tundisa kupange. Kuenje, poku ci linga ci tepulula otembo yaye yoku endaenda kolohongele Viakristão, kupange woku kunda ale pamue oku pita otembo yimue lepata kuenda oku tẽlisa cosi va sukila kespiritu. Pole, eye handi amamako oku linga cosi oco ka ka pumbe omangu kupange waye ndaño okuti eci ci pondola oku u tateka kovina viespiritu.
Ukristão umue o sangiwa kovitumãlo vina vi kuete ovitangi viekambo liupange wa kuata esunga lioku yokoka. Ka ca lelukile oku sanga upange koloneke vilo. Valua pokati ketu ka tu kasi oku likolisilako oco tu sange ovokuasi, pole tu kasi lika oku linga ndeci ocimbumba co kofeka yo Sarepata a enda oku linga, momo tu yongola okulia kuna tu sukila eteke leteke. Omo liaco, upostolo Paulu o tu ivaluisa eci Suku a popia hati: “Ame lalimue eteke hu yanduluka ndaño oku ku sia.” Kuenje, etu tu pondola oku tambulula lekolelo okuti: “Yehova eye oñuatisi yange, si kuata usumba omunu hẽ, o ndinga nye?” (Va Heveru 13:5, 6) Upostolo Paulu wa kolelele calua ohuminyo eyi komuenyo waye kuenje Yehova olonjanja viosi wa enda oku u tata. Suku oka pondolavo oku tu tata nda etu ka tuo yandulukile.
Ci tava okuti etu lalimue eteke tu ka pondola oku sokisa ovilinga vietu levi via lingiwa lomanu vana akulu vendamba kespiritu ndeci Mose, Gideone kuenda Daviti, pole tu pondola oku setukula ongangu yekolelo liavo. Handi vali, tu pondolavo oku ivaluka ovilinga viekolelo Havele, Enoke kuenda ocimbumba co kofeka yoko Sarepata va lekisa. Ndaño muẽle ovilinga vina vitito okuti vi lekisa ekolelo, ocili okuti vi kuete esilivilo lialua kovaso a Yehova. Eci ondonge yimue ya sumbila Suku yi likala oku sipa epangue lomanu vana va tangela laye kumosi, eci Ukristão umue onalavayi a likala oku linga ovina vimue ka via sungulukile kupange ale ceci ombangi yimue ya kuka yamamako lekolelo oku endaenda kolohongele, ndaño lekavo kuenda ekambo liuhayele, cosi eci Yehova o ci kapako calua. Kuenje, eye o ci sanjukila calua!—Olosapo 27:11.
Anga hẽ Ove wa Siata Oku Kapako Eci Vakuene va Linga?
Ocili okuti, Yehova o kapako cosi tu linga. Omo okuti etu tu setukula Suku, tu sukila oku likolisilako oku limbuka alikolisilo a vakuetu. (Va Efeso 5:1) Momo lie ku luluvalela lutate kovitangi vina vamanjove Akristão va siata oku liyaka lavio oco vaende kolohongele, oku likolisilako kuavo kupange woku kunda kuenda ovitangi vikuavo ovo va siata oku liyaka lavio komuenyo wavo weteke leteke?
Omo liaco, ecelela okuti afendeli vosi va Yehova va limbuka okuti ove o sole calua alikolisilo avo. Ovo vaka kuata esanju lialua poku kũlĩha okuti ove wa kapako calua eci ovo va linga kuenda omo lioku ci linga, ci pondola oku va kolisa oku limbuka okuti Yehova wa kapakovo cosi ovo va siata oku linga.