Yehova O Situluila Ulamba Waye Kambombe
“Onima yumbombe lusumba wa Yehova, ukuasi lesumbilo lomuenyo.”—OLOSAPO 22:4.
1, 2. (a) Elivulu Liovilinga li lekisa ndati okuti Stefano ‘wa kuatele ekolelo lespiritu sandu’? (b) Uvangi we u lekisa okuti Stefano wa kala embombe?
STEFANO, wa kala ‘ulume umue we yuka ekolelo lespiritu sandu.’ Eye wa kalavo ‘lunene wa Suku.’ Kuenda wa kala umue pokati kolondonge via tete via Yesu okuti wa linga ovina vi komohĩsa pokati komanu. Otembo yimue alume vamue va setekele oku tateka upange waye. Pole, ka va ‘tẽlele oku tamalãla lolondunge viaye kuenda espiritu a popia lalio.’ (Ovilinga 6:5, 8-10) Stefano wa kala locituwa coku lilongisa Ondaka ya Suku. Kuenda wa tẽla oku teyuila ocili kovaso yasongui vakuetavo lia va Yudea. Ulandu waye u sangiwa kelivulu Liovilinga kocipama cepanduvali. Owo u lekisa ndomo a tẽlisa ocipango ca Suku.
2 Stefano wa lekisile umbombe. Kuenda ka kuatele ovituwa ndevi viasongui vakuetavo va kemalẽle calua. Momo va simĩle hati vavelapo vakuavo omo liukũlĩhĩso woluali va kuatele. (Mateo 23:2-7; Yoano 7:49) Eye wa kuatele ukũlĩhĩso walua Wovisonehua. Pole, wa sanjukilile ocikele caye coku “eca eca okulia” kovimbumba. Omo liaco, ovapostolo veya oku ‘pandikisa koku likutilila loku kunda ondaka Yusoma.’ Stefano wa lekisile ovituwa viwa pokati ka vamanji. Kuenje, weya oku kongeliwa kalume epandu oco va eca ece okulia. Omo liaco, eye wa linga upange waco lumbombe wocili.—Ovilinga 6:1-6.
3. Nye ci lekisa okuti Stefano wa kuata ombembua yi tunda ku Suku?
3 Yehova wa kapeleko Stefano omo liumbombe lepandi kuenda ombili yaye kovina viespiritu. Eci a kundila asongui va Yudea Vakuekanga, ovanyãli vaye ‘va limbuka okuti ocipala caye ca kala soketi cungelo.’ (Ovilinga 6:15) Eye wa kala onumiwa ya Yehova. Kuenda wa eca uvangi wocili u tunda Kokuaye. Eci a mãla oku eca uvangi ku Vakuekanga, noke wa limbuka ohenda ya piãla yi tunda ku Suku. Embimbiliya li popia hati: “Eye we yuka espiritu sandu, kuenje, oku tunguila ovaso kilu, wa mola ulamba wa Suku, la Yesu yo, o tãi kondio ya Suku.” (Ovilinga 7:55) Ocinjonde ca kuatisa Stefano oku limbuka okuti Yesu Omõla wa Suku kuenda Mesiya. Kuenje, eci ca pamisa Stefano. Kuenda wa tẽla oku limbuka okuti, wa taviwile la Yehova.
4. Velie Yehova a situluila ulamba waye?
4 Ocinjonde Stefano a kuata, ci lekisa okuti Yehova o situluila ulamba waye kambombe. Momo va sole ukamba Eye a va kuetele. Embimbiliya li popia hati: “Onima yumbombe lusumba wa Yehova, ukuasi lesumbilo lomuenyo.” (Olosapo 22:4) Omo liaco, tu sukila oku limbuka eci umbombe wocili u lomboloka. Kuenda oku kũlĩha ndomo tu lekisa ocituwa caco. Momo umbombe u kuete esilivilo komuenyo wetu.
Suku o Lekisa Umbombe
5, 6. (a) Umbombe u lomboloka nye? (b) Yehova wa siata oku lekisa ndati umbombe? (c) Umbombe wa Yehova u tu kuatisa oku linga nye?
5 Vamue va siata oku komoha calua eci va limbuka okuti Yehova Ululiki wovina viosi o lekisavo umbombe. Soma Daviti wa eca olopandu ku Yehova hati: “Wa nyihavo otevele yeyovo liove. Eka liove liondio lia ñolisa. Okuomboka kuove kua nyiha unene.” (Osamo 18:35) Daviti poku popia eci catiamẽla ‘kumbombe’ wa Yehova. Eye wa tukula ondaka yimue okuti kelimi lio Heveru yi lomboloka ‘okunjuka.’ Yehova wa lekisa umbombe eci a likapa kutito poku vangula la Daviti ukuakandu. Kuenje wo kapa komangu yusoma oco o lingile upange Waye. Osamo 18, yi lombolola okuti, Yehova wa popela Daviti peka liovanyãli vaye. Daviti wa kũlĩhĩle okuti, upange wosi a linga eci a kala osoma, wa endisiwa lumbombe wa Yehova. Kuenje eci co kuatisavo oku lekisa umbombe.
6 Tu pondola ndati oku kuama ongangu yaye? Yehova wa tu nõla kuenje wa tu longisa ocili. Kuenda wa tu ĩha ocikele cimue vocisoko caye, okuti catiamẽla koku tẽlisa ocipango caye. Anga hẽ ka tu sanjukila upange waco? Ka ci tu vetiya hẽ oku lekisa umbombe? Tu sukila oku eca olopandu ku Yehova omo liumbombe waye. Kuenda tu sukilavo oku yuvula oku livelisapo etu muẽle oco tu puluke kenyolẽho.—Olosapo 16:18; 29:23.
7, 8. (a) Yehova wa lekisa ndati umbombe eci Manase o lueyela? (b) Ongangu yipi ya Yehova la Manase tu sukila oku kuama koku lekisa umbombe?
7 Yehova ka lekisa ño umbombe waye poku tava oku vangula lomanu ka valipuile. Pole o lekisavo umbombe poku lekisa ohenda komanu vana vomboka. (Osamo 113:4-7) Tu konomuisi ocitangi Manase Soma yo ko Yuda a pita laco. Eye wa pumba ocikele caye coku kala osoma omo lioku fendela oviteka. Kuenda “wa linga evĩho lialua kovaso a Yehova, loku wengula onyeño yaye.” (2 Asapulo 33:6) Omo liaco, Yehova wa tuma osoma yoko Asuria oco o tundise kusoma. Eci Manase a kala vokayike, “wa likuambela ku Yehova Suku yaye. [Kuenda] wa liketisila calua kovaso a Suku.” Noke, Yehova weya oku u kapa vali komangu yusoma ko Yerusalãi. Omo liaco, weya oku limbuka okuti “Yehova eye Suku” yocili. (2 Asapulo 33:11-13) Kuenje Manase wa sanjuisa Yehova omo liumbombe a lekisa. Noke, Yehova wa ecela akandu aye. Kuenda wo vialeka vali komangu yusoma.
8 Konjongole ya Yehova yoku ecela kuenda kocituwa ca Manase coku likekembela tu lilongisilako okuti oku lekisa umbombe ku kuete esilivilo. Tu sukila oku ivalukavo okuti etu tuakuakandu. Kuenje eci vakuetu va tu lueyela, tu kuete oku va ecela lumbombe. Nda tua lueyela vakuetu tu sukila oku pinga ongecelo kokuavo. Nda tua ci linga Yehova o tu ecelavo.—Mateo 5:23, 24; 6:12.
Suku wa Situluila Ulamba Waye Kambombe
9. Anga hẽ omunu embombe wa hongua? Ci lombolola.
9 Kuli omanu valua okuti ambombe kuenda vonjuka. Pole, ka ci lomboloka okuti va hongua okuti ka va tẽla oku pisa eci cĩvi. Embimbiliya li lekisa okuti Yehova embombe. Pole, eci kuiya ovitangi, eye o kuete unene woku vi tetulula lesunga. Omo liumbombe waye, wa siata oku kuatisa omanu vana vomboka. Pole vakuepela ka va kapeleko. (Osamo 138:6) Ekuatiso lie Yehova a siata oku eca komanu vaye vomboka?
10. Nye Yehova a siata oku situluila ambombe ndomo ca lekisiwa kelivulu lia 1 Va Korindo 2:6-10?
10 Yehova ovina viosi viatiamẽla kocipango caye wa siata oku vi situluila kambombe. Eye o kasi oku ci linga lekuatiso liocisoko caye. Ovina viaco ka vi sapuila komanu vana vakuepela okuti va velisapo lika uloño woluali. (1 Va Korindo 2:6-10) Pole ambombe ovo lika va kuete elomboloko liocipango ca Yehova. Omo liaco, ovo va sumba calua ovina vi komohĩsa Yehova a siata oku va situluila.
11. Kocita catete ndamupi vamue va lekisile ekambo liumbombe? Kuenda ocituwa caco ca va lingisila oku kuata nye?
11 Kocita catete, omanu vana va li tukuile hati Akristão, ka va lekisile umbombe. Kuenje eci upostolo Paulu a va longisa olonumbi viocipango ca Suku, ovo ka va tavele kokuaye. Paulu wa kala “upostolo wakualofeka.” Pole hamomoko lio kimbo a citiwila, ale omo a lilongisile calua kosikola, kuenda omo liovopange awa a linga voluali. (Va Roma 11:13) Oku loñoloha kespiritu ale elilongiso lia velapo loku loñoloha kovopange amue, hacoko ci vetiya Yehova oku nõla omunu oco o lingile upange waye. (1 Va Korindo 1:26-29; 3:1; Va Kolosai 2:18) Pole, Yehova wa nõlele Paulu omo liocali caye. (1 Va Korindo 15:8-10) “Ovapostolo vana va kemalele” Paulu a tukula kuenda ovanyãli vaye vakuavo, ka va tavele kolonumbi Viovisonehua vina a va sapuila. Omo liekambo liumbombe, va li lingisila oku kuata elomboloko liocipango ca Yehova. Omo liaco, ka tuka lavisi vana Yehova a nõla oco va linge ocipango caye.—2 Va Korindo 11:4-6.
12. Ongangu ya Mose yi lekisa ndati okuti Yehova o sumũlũisa ambombe?
12 Vembimbiliya muli ovolandu alua a lekisa ndomo Suku a sumũlũisa ambombe lulamba waye. Mose ‘wombokele calua pokati kalume vosi.’ Kuenje Yehova wo sumũlũisa lulamba waye. (Atendelo 12:3) Eye wa kala akũi akuãla kanyamo Vocifuka co Arabia. Otembo yaco wa kala ungombo wolomeme. Kuenje wa kuatisiwa calua la Yehova. (Etundilo 6:12, 30) Noke wa linga kapitiya kepata lia va Isareli. Mose wa enda loku vangula la Suku. Eye ‘wa mõla Yehova vocinjonde.’ (Atendelo 12:7, 8; Etundilo 24:10, 11) Kuenje, omanu vosi va pokuile ku Mose, va kuatisiwa la Suku. Omo liaco, nda tua pokola ku Yesu kuenda ‘kukuenje wa kolelua,’ tuka tambula asumũlũho alua.—Mateo 24:45, 46; Ovilinga 3:22.
13. Yehova wa situluila ndati ulamba waye kangombo?
13 Ulamba wa Yehova wa tuila ku velie eci ungelo a eca esapulo liolondaka viwa viucitiwo ‘wa Kristu’? Ulamba waco ka wa eciwile kasongui vakuetavo ale komanu vana va kemãlele. Pole wa tuila ‘kangombo ambombe vana va kala vusenge oku lava olomeme viavo kuteke.’ (Luka 2:8-11) Omanu vaco, ka va kapiwileko la vakualuali omo liupange va kala oku linga. Pole, omo liumbombe wavo, Yehova ovo a sapuila tete ucitiwo wa Mesiya. Eci ci lekisa okuti Yehova o situluila ulamba waye kambombe vana vo sumbila.
14. Yehova o sumũlũisa ndati ambombe?
14 Nye tu lilongisa kovolandu a tukuiwa ndeti? Tu li longisako okuti, Yehova o situluila lika ocipango caye kambombe. Eye wa nõla omanu vana okuti ka va kapiwileko oco va sapuile ku vakuavo ulamba waye. Eci ci tu vetiya oku pokola kalungulo Embimbiliya ana Yehova a siata oku eca vocisoko caye. Etu tua kolela okuti Yehova okamamako oku situluila ocipango caye kambombe. Uprofeto Amosi wa popia hati: “Ñala Yehova ka lingi cimue te tete o situlula ocisimĩlo caye kovakuenje vaye ovaprofeto.”—Amosi 3:7.
Tu Lekisi Umbombe Oco tu Taviwe la Suku
15. Nye tu sukila oku linga oco tuamameko lumbombe? Kuenda nye ca pita la Saulu Soma yo ko Isareli?
15 Tu sukila oku amamako lumbombe oco tu tambule omuenyo ko pui. Omunu wosi embombe nda ka lungukile ci tava okuti ka lekisa vali umbombe. Kuenje o fetika oku kuata epela, loku lipanda. Noke o pita lovitangi. Eci Saulu a kala osoma ko Isareli, wa pita lovitangi viaco. Eci a nõliwa oco a linge osoma, wa simĩle okuti “o sule kovaso aye muẽle.” (1 Samuele 15:17) Eci papita anyamo avali kuviali, noke Saulu weya oku kuata epela. Momo ka pokuile kolonumbi vioku eca ovilumba okuti ocikele caco ca kala lika peka liuprofeto Samuele. Kuenje, eye muẽle weya oku eca ovilumba. (1 Samuele 13:1, 8-14) Ulandu owu u lekisa okuti Saulu ka lekisile vali umbombe. Omo liaco, ka taviwile vali la Yehova. Noke wa fa. (1 Samuele 15:3-19, 26; 28:6; 31:4) Ulandu owu u tu longisa nye? U tu longisa okuti tu sukila oku amamako oku lekisa umbombe okuti ka tu livelisapo. Kuenda tu yuvulivo ovituwa viosi vi nyõla ukamba wetu la Yehova.
16. Ukamba wetu la Yehova u tu kuatisa ndati oku lekisa umbombe kuenda oku kapako vakuetu?
16 Umbombe ocituwa ca Suku okuti tu pondola oku ci lekisa. (Va Kolosai 3:10, 12) Oco tu lekise umbombe, tu sukila oku yuvula epela. Kuenda tu sukilavo oku kapako vakuetu. Omo okuti ka tua lipuile, ku Yehova tu kasi ndowangu u talala okuti eci u kula, noke u kukuta. Kuenda kovaso a Suku tu kasi ndapange. (Isaya 40:6, 7, 22) Nda owangu umue ka wa kukutile handi, ci lekisa hẽ okuti wa velapo una wa kukuta? Ndaño ka wa kukutile ci lekisa hẽ okuti ka u kukuta vali? Owo ukukuta muẽle. Omo liaco, Paulu wa popia hati: “Helie o limbuka okuti vu kuete cimue vakuẽle ka va kuete? O kuete nye okuti kua ci tambuile ocali? Nda wa ci tambula ocali o lipandela nye, ndu kua ci tambuile ocali?” (1 Va Korindo 4:7) Nda tua sokolola lutate, kovinimbu evi Viembimbiliya, ci tava okuti vi tu kuatisa oku lekisa umbombe.
17. Nye ca kuatisa Daniele oku lekisa umbombe? Nye ci tu kuatisa oku kuama ongangu yaye?
17 Uprofeto Daniele wa ‘soliwile calua la Suku’ omo ‘liumbombe waye.’ (Daniele 10:11, 12) Nye ca kuatisa Daniele oku lekisa umbombe? Eye wa lekisile ekolelo ku Yehova poku likutilila kokuaye olonjanja viosi. (Daniele 6:10, 11) Eye wa kuatelevo ombili yoku lilongisa Ondaka ya Suku. Kuenje eci co kuatisa oku linga lika ocipango ca Suku. Daniele ka limbukile lika akandu omanu vaye. Pole wa limbukilevo okuti eye muẽle ukuakandu. Kuenje, wa nolelepo lika oku tẽlisa ocipango ca Yehova. (Daniele 9:2, 5, 7) Ci tava hẽ okuti tu kuama ongangu ya Daniele poku lekisa umbombe komuenyo wetu?
18. Ava va lekisa umbombe va lavoka onima ye?
18 Elivulu Liolosapo 22:4 li popia hati: “Onima yumbombe lusumba wa Yehova, ukuasi lesumbilo lomuenyo.” Yehova o tava vosi va lekisa umbombe lelavoko lioku tambula omuenyo ko pui. Ukualosamo Asafe, pa kambele ño naito nda wa siapo upange waye woku vumba Yehova. Pole, noke weya oku lekisa umbombe Kokuaye poku popia hati: “O songuila loku njimbaimba onumbi. Noke o nambula vulamba.” (Osamo 73:24) Olondaka evi vi tu longisa nye? Omanu va lekisa umbombe va lavoka onima ye? Vosi va lekisa umbombe ku Yehova, va lavoka oku tẽlisiwa kuolondaka via Soma Daviti wa popia hati: ‘Ambombe vaka piñala ofeka, kuenje vaka sanjukila oku salala kualua.’—Osamo 37:11.
Ivaluka Eci Tua Lilongisa?
• Umbombe Stefano a lekisa wa vetiya ndati Yehova oku u situluila ulamba Waye?
• Yehova wa siata oku lekisa ndati umbombe?
• Ovolandu api a lekisa okuti Yehova osituluila ulamba waye kambombe?
• Ongangu ya Daniele yi tu vetiya ndati oku lekisa umbombe?
[Okakasia kemẽla 22]
MANJI UMUE WA LEKISA UMBOMBE
Kunyamo wo 1919 omanu vana va enda oku lilongisa Embimbiliya okuti cilo Olombangi via Yehova, va linga ohongele yofeka ko Estados Unidos volupale luo Point, Hoio. Otembo yaco manji Rutherford wa kala lakũi atãlo kanyamo. Eye wa kala usongui wocisoko. Pole, wa kuatisa vamanji oku tutila ovikuata viavo vowotele va sikĩlile. Kohongele yaco kua kala eci ci soka olohũlũkãi epanduvali komanu. Kuenje keteke lia sulako ovo va kolisiwa la manji Rutherford wa va sapuila hati: ‘Vulonumiwa via Yehova la Yesu Kristu. Omo liaco, sapuili omanu Usoma wa Yesu.’ Eci manji Rutherford a kala Kombetele, poku endisa ocipama ceteke komẽle, wa enda oku teyuila ocili longusu. Pole Volohutililo viaye viosi wa enda oku lekisa umbombe.
[Elitalatu kemẽla 19]
Stefano wa kuatele ukũlĩhĩso Wovisonehua. Pole wa lekisa umbombe poku eca eca okulia
[Elitalatu kemẽla 20]
Manase wa lekisa umbombe. Kuenje wa sanjuisa Yehova
[Elitalatu kemẽla 22]
Nye ca vetiya Daniele oku kala ‘ulume umue o soliwe’?