Kala Vocali ca Suku Ndaño Lapongoloko
ANGA hẽ vomuenyo wove mu kasi oku pita apongoloko? Ca ku lelukile hẽ oku tava apongoloko aco? Valua pokati ketu tua siata oku pita locitangi caco. Oku konomuisa ovolandu omanu kosimbu, ci ka tu kuatisa oku limbuka ovituwa tu pondola oku kuama.
Tu konomuisi ulandu wa Daviti kuenda apongoloko a pita vomuenyo waye. Eci Samuele a nõla Daviti ha lingi osoma, eye wa kala umalẽhe haeye ungombo. Kotembo yaco, wa lieca olumue oku liyaka locindululu Goliata u Filisiti. (1 Sam. 17:26-32, 42) Umalẽhe Daviti wa lalekiwa la Soma Saulu oku ka kala kelombe kuenje, wa nõliwa oco a linge kesongo kolohoka. Daviti ka la sima oku pita lapongoloko aco vomuenyo waye, kuenda ka kũlĩhĩle eci ca laikele oku iya kovaso yoloneke.
Daviti la Saulu ka va kuatele vali ukamba uwa. (1 Sam. 18:8, 9; 19:9, 10) Vokuenda kuanyamo alua, Daviti wa tungayala kolonepa viñi viñi oco a popele omuenyo waye. Ndaño muẽle eci a kala osoma ya va Isareli, wa liyaka lovitangi poku linga ukahonga, loku ponda omunu oco a sitike ekandu liaye. Omo liakandu aco, epata liaye lia kuata ovitangi vialua. Eye wa liyakavo lusuanji womõlaye Avisalome. (2 Sam. 12:10-12; 15:1-14) Noke yoku likekembela akandu aye wukahonga loku ponda omunu, Yehova Suku wa ecela Daviti kuenda wo wĩha vali ocali Caye.
Citava ove o kasi oku pitavo lapongoloko. Ovitangi vimue ndeci oku vela, ekambo liolombongo, ovitangi vepata, ale ovilinga vietu muẽle, pamue vi pongolola ekalo liomuenyo wetu. Ovituwa vipi vi pondola oku tu kuatisa oku liyaka lovitangi viaco?
Umbombe u tu Kuatisa
Voku lekisa umbombe mua kongela oku pokola. Umbombe wocili u tu kuatisa oku limbuka ndomo etu kumue la vakuetu tua tuwa. Nda tua pembula ovituwa lupange wa vakuetu, ka tu ka sanjukila ekalo liavo lovina va lingainga. Umbombe u tu kuatisa oku limbuka esunga lieci tu liyakela locitangi cimue kuenda ndomo tu ci tetulula.
Yonatão omõla a Saulu wa tu sila ongangu yiwa. Ovitangi eye a pita lavio ka via lelukile oku vi tetulula. Eci Samuele a sapuila Saulu ocisimĩlo ca Yehova coku upa usoma, ka popele okuti Yonatão eye o ka linga osoma. (1 Sam. 15:28; 16:1, 12, 13) Vonjongole ya Suku yoku nõla Daviti oco a linge osoma ya Isareli, ka mua kongelele Yonatão. Esino lia Saulu lia kokela Yonatão ovitangi. Ndaño ka kuatele eko, Yonatão ka piñanyele isiaye kuviali. (1 Sam. 20:30, 31) Yonatão wa li yeva ndati omo liepongoloko liaco? Anga wa kuatela Daviti ocikumbiti lesepa omo lioku pumba usoma? Sio. Ndaño okuti Yonatão wa kala ukulu haeye wa loñolohele, haimo lumue, wa kuatisa Daviti. (1 Sam. 23:16-18) Umbombe wo kuatisa oku limbuka u wa sumũlũisua la Suku kuenje, ‘ka lisokoluile eye muẽle loku lituna ka kua sungulukile.’ (Va Rom. 12:3) Yonatão wa kũlĩhile eci Yehova a yonguile kokuaye kuenda wa tava epongoloko liaco.
Ocili okuti, apongoloko a nena ovitangi vimue. Yonatão wa sukilile oku pamisa ukamba a kuatele lomanu vavali a solele calua. Umue pokati kavo, Daviti ekamba liaye, una wa nõliwile la Yehova oco a linge osoma. Ukuavo isiaye Saulu, una okuti ndaño Yehova wo likalele, handi wa amamako oku viala ndosoma. Ovitangi viaco via kokela esakalalo Yonatão, osimbu a yonguile oku kala vocali ca Yehova. Citava okuti, ovitangi tu liyaka lavio vi tu kokela esumuo lesakalalo. Pole, nda tua limbuka ndomo Yehova a tenda ocitangi caco, tu ka amamako oku u vumba lesunga ndaño lapongoloko.
Esilivilo Lioku Lisuluvika
Esuluviko li lomboloka oku limbuka okuti ka tu tẽla oku linga ovina viosi. Ondaka esuluviko kuenda umbombe, ka vi kuete elomboloko limuamue. Omunu embombe pamue ka limbuka okuti ka tẽla oku linga ovina viosi.
Daviti wa lisuluvikile. Ndaño Yehova wo nõlele oku linga osoma, Daviti handi ka loñolohelele oku viala. Embimbiliya ka li lekisa okuti Yehova wa lomboluila Daviti esunga lieci a sukilile oku kevelila. Citava okuti ocitangi caco co sumuisile, pole, ka konyohele. Eye wa limbukile okuti ka tẽla oku linga ovina viosi, puãi wa kũlĩhile okuti, Yehova, una wa kala oku ecelela ovina evi, wa kuatele unene woku tetulula ocitangi caco. Eli olio esunga lieci okuti, ndaño wa kala oku popela omuenyo waye, ka pondele Saulu, kuenda wa tateka Avisai oku ci linga.—1 Sam. 26:6-9.
Olonjanja vimue, citava okuti vekongelo lietu mu pita ocitangi cimue ka ca tu lombolokele, kuenje, tu sima okuti ocitangi caco ka ci kasi oku tetuluiwa lonjila yimue ya sunguluka. Anga esuluviko li tu vetiya hẽ oku limbuka okuti Yesu eye Utue wekongelo, haeye wa nõla ocisoko cakulu oco va tu songuile? Tu ka lekisa hẽ esuluviko, omo lioku kũlĩha okuti oco tu kale vocali ca Yehova tu sukila oku pokola kokuaye vonduko ya Yesu Kristu? Esuluviko li ka tu vetiya hẽ oku kevelila toke eci ocitangi caco ci tetuluiwa?—Olosap. 11:2.
Oku Omboka ku tu Kuatisa Oku Kuata Ovisimĩlo Viwa
Oku omboka ku lomboloka oku unjuka vutima. Ocituwa caco ci tu kuatisa oku pandikisa lovitangi okuti tu yuvula oku tema, oku kuata ocikumbiti, kuenda oku fetuluinya. Oku lekisa ocituwa caco ka ca lelukile. Eli olio esunga lieci Vembimbiliya “ambombe vofeka” va vetiyiwa ‘oku omboka.’ (Sof. 2:3) Oku omboka ku kuete elitokeko lumbombe kuenda esuluviko, pole, vocituwa caco mua kongelavo ohenda kuenda usima. Omunu womboka o kula kespiritu, momo o tava epindiso kuenda ekuatiso.
Oku omboka ku tu kuatisa ndati oku liyaka lapongoloko omuenyo? Ove wa siata oku mola okuti, omanu valua va tenda apongoloko ndocina cimue ka ca sungulukile. Apongoloko a tu ĩha epuluvi lioku pindisiwa la Yehova. Ulandu wa Mose u lekisa ocili colondaka evi.
Mose eci a tẽlisa 40 kanyamo, wa kuatele ale ovituwa viwa. Eye wa lekisa okuti wa sakalalele lomanu va Suku, kuenda wa lieca olumue poku va kuatisa. (Va Hev. 11:24-26) Pole, osimbu handi Yehova ko nõlele oco a yovole va Isareli Kegito, Mose wa pita lapongoloko a kanguisa oku omboka kuaye. Eye wa tunda Kegito yu wa tilila kofeka yo Midiane, kuna a talavaya ndungombo wolomeme ci soka 40 kanyamo. Onima yipi a kuata? Epongoloko liaco lia kanguisa ovituwa viaye. (Ate. 12:3) Eye wa lilongisa oku pitisa ovina viespiritu kovaso okuti onjongole yaye muẽle ci sule.
Tu kũlĩhisi ndomo Mose a lekisa ocituwa coku omboka, eci Yehova a yonguile oku nyehula va Isareli ha lingisa epata lia Mose ofeka yinene. (Ate. 14:11-20) Mose wa livondelako va Isareli. Olondaka viaye vi lekisa okuti wa velisilepo ekamãlo lia Suku haeye wa sakalalele vali la vamanjaye okuti, onjongole yaye muẽle yi sule. Mose wa sukilile oku omboka oco a tẽlise ocikele caye cusongui kuenda mitakati. Eci Miriama la Arone va lisiõsuila Mose, Embimbiliya li lekisa okuti eye wa kala “ulume womboka cimue, omanu vosi kilu lieve va sule.” (Ate. 12:1-3, 9-15) Omo lioku omboka kuaye, Mose ka kapeleko asiõsuilo avo. Nye nda ca pita lavo nda Mose ka kalele omunu womboka?
Onjanja yikuavo, espiritu lia Yehova lia vetiya alume vamue oku imba owanji. Yehosua oñuatisi ya Mose, wa sima okuti va Isareli vaco va kala oku tambula ocikele cavo. Pole, Mose wa kuata ocisimĩlo ndeci ca Yehova, kuenda ka yokokelele omangu yaye. (Ate. 11:26-29) Nda Mose ka kuatele ocituwa coku omboka, nda wa tava hẽ kesokiyo eli lia Yehova?
Oku omboka kua kuatisa Mose oku talavaya ciwa lomoko a kuata loku tẽlisa ocikele Suku o wĩhile. Yehova wo laleka oku londa Komunda Horeve ha talama kovaso yowiñi. Suku wa vangula la Mose vonduko yungelo kuenda wo nõla oku linga mitakati yocisila. Oku omboka kua kuatisa Mose oku tava kepongoloko liocikele caye kuenje, wa amamako oku kala vocali ca Suku.
Nye ci popiwa kokuetu? Oku omboka ku tu kuatisa oku kula kespiritu. Wosi o tambula ovikele pokati komanu va Suku, o sesamẽla oku omboka. Ocituwa caco ci tu kuatisa oku yuvula oku litunula eci kuiya apongoloko, kuenda oku liyaka locitangi caco lonjila yimue ya sunguluka. Ocituwa eci, ci kuete esilivilo. Tu ka tava hẽ kapongoloko? Tu ka tenda hẽ apongoloko ndepuluvi lioku kula kespiritu? Citava okuti eli olio lika epuluvi o kuete lioku lekisa okuti womboka!
Vosi yetu tu ka pita lapongoloko alua. Olonjanja vimue, ka ca lelukile oku limbuka esunga lieci tu pita lapongoloko amue. Ovitangi viuhayele kuenda asakalalo omuenyo, pamue a tu tateka oku tenda ovina viaco ndomo Yehova a vi tenda. Kuenje, umbombe, esuluviko, loku omboka vi ka tu kuatisa oku tava kapongoloko kuenda oku kala vocali ca Suku.
[Etosi lia velapo kemẽla 4]
Umbombe wocili u tu kuatisa oku limbuka ndomo tua tuwa
[Etosi lia velapo kemẽla 5]
Oku omboka ku tu kuatisa oku kula kespiritu
[Elitalatu kemẽla 5]
Ovitangi Mose a pita lavio, vio kuatisa oku kanguisa oku omboka kuaye