OCISELEKO CALIVULU VO INTERNET Colombangi Via Yehova
Olombangi Via Yehova
OCISELEKO CALIVULU VO INTERNET
Umbundu
Ũ
  • Ñ
  • ñ
  • õ
  • Õ
  • ũ
  • Ũ
  • ĩ
  • Ĩ
  • ã
  • Ã
  • ẽ
  • Ẽ
  • EMBIMBILIYA
  • ALIVULU
  • OLOHONGELE
  • w04 1/10 kam. 8-11
  • Atosi Avelapo Velivulu Liesinumuĩlo

Vonepa eyi ka mu sangiwa ovideo layimue.

Tu ecele, kua pita ocitangi cimue poku lekisa ovideo.

  • Atosi Avelapo Velivulu Liesinumuĩlo
  • Utala Wondavululi—2004
  • Otulosapi
  • Ocipama ci Likuata
  • ‘KO KA IVALI OVINA WA MÕLI’
  • (Esinumuĩlo 1:1–4:⁠49)
  • SOLA YEHOVA LOKU POKOLA KOVIHANDELEKO VIAYE (Esinumuĩlo 5:1–26:⁠19)
  • “NOLI OMUENYO”
  • (Esinumuĩlo 27:1–34:⁠12)
  • Tu Kũlĩhĩ Olonjila Via Yehova
    Utala Wondavululi—2005
  • Kuka Ivale Yehova
    Utala Wondavululi—2009
  • ‘Yehova Suku Yetu  Eye Suku Lika Waye’
    Utala Wondavululi (Welilongiso)—2016
  • Ovaso Ove pi a Luluvalela?
    Utala Wondavululi (Welilongiso)—2018
Tala Ovina Vikuavo
Utala Wondavululi—2004
w04 1/10 kam. 8-11

Ondaka ya Yehova yi Kasi Lomuenyo

Atosi Avelapo Velivulu Liesinumuĩlo

CA KALA kunyamo wo 1473. Otembo yaco pa pitile ale ci soka 40 kanyamo tunde eci va Isareli va yovuiwa Kegito. Noke lianyamo aco vekalosoko, va Isareli veya oku linga epata linene pole, ka va kuatele ofeka. Kuenje va kala ocipepi loku iñila Vofeka Yohuminyo oco va yi tambule. Oco hẽ, nye cika pita lavo eci vaka tambula ofeka yaco? Ovitangi vipi va kala oku lavoka? Kuenda ndamupi vaka liyaka lavio?

Osimbu handi ka va yokele Olui Yordão oco va iñile Vofeka Yohuminyo, Mose wa eca olonumbi vimue kokuavo oco vi va kuatise oku liyaka lovitangi va kala oku lavoka. Ndamupi? Eye wa ci linga poku va lingila olohundo vioku va kolisa, loku va vetiya kuenda oku va lungula. Mose wa ivaluisa va Isareli okuti, Yehova Suku oyongola efendelo lia lipua. Omo liaco, ovo va sukilile oku yuvula ovituwa viomanu vana vakualofeka va lisunguile lavo. Elivulu Liesinumuĩlo, li lombolola olonepa vialua violonumbi viaco. Koloneke vilo, tu sukilavo olonumbi viaco. Momo, tu kasi voluali lumue okuti, ka ca lelukile oku vumba Yehova.​—⁠Va Heveru 4:⁠12.

Elivulu Liesinumuĩlo, lia sonehiwa la Mose. Pole, ocipama ca sulako celivulu liaco, Mose haeyeko wa ci soneha. Elivulu liaco lia sonehiwa vokuenda kueci ci pitahãla olosãi vivali.a (Esinumuĩlo 1:3; Yehosua 4:​19) Tu konomuisi ndomo ulandu welivulu Liesinumuĩlo u pondola oku tu kuatisa oku sola Yehova lutima wetu wosi.

‘KO KA IVALI OVINA WA MÕLI’

(Esinumuĩlo 1:1–4:⁠49)

Catete, Mose wa lomboluila va Isareli ovina vimue va pita lavio eci va kala vekalosoko. Momo ovina viaco, vi pondola oku va kuatisa osimbu va lavoka oku tambula Ofeka Yohuminyo. Ulandu woku nõliwa kuovitunda, wa va kuatisa oku ivaluka okuti, Yehova o tata ciwa omanu vaye locisola. Mose wa lombololavo okuti, ulandu ũvi wolondavululi vina ekũi, wa nena eyambulo komanu. Kuenje ka va iñilile Vofeka Yohuminyo. Ovolandu aco a kuatisa calua va Isareli osimbu va kala loku lavoka oku iñila Vofeka Yohuminyo.

Va Isareli va ivaluka ndomo Yehova a vakuatisa oku yula olofeka osimbu handi ka va yokele Olui Yordão. Poku ivaluka ulandu waco, ca va kuatisa oku lekisa utõi osimbu va kala oku lipongiyila oku tambula olofeka vikuavo. Ofeka yaco va kala oku lavoka, yeyukile efendelo lioviteka. Omo liaco, Mose wa kuata esunga lioku eca elungulo ku va Isareli oco va yuvule efendelo lioviteka.

Atambululo Kapulilo Embimbiliya:

2:​4-6, 9, 19, 24, 31-35; 3:​1-6​—⁠Momo lie va Isareli ka va kunduilile omanu vosi va kala kutundilo wolui Yordão? Yehova wa handelekele va Isareli oco ka va ka liyake lomãla va Esau. Momo, va kala omãla va manji a Yakoba. Handi vali, va Isareli ka va liyakelevo la va Moavi kuenda va Amoni. Momo va kala omãla va Lote ocimumba ca Avirahama. Pole, Olosoma via Amori okuti Sihoni la Oge, ka via kũlĩhĩle ulandu wa va Isareli. Omo liaco, Soma Sihoni ka tavele okuti va Isareli va pita vimbo liaye. Eci soma Oge a liyaka la va Isareli, Yehova wa handeleka va Isareli oco va kundule ovambo avo osi. Kuenje lomue wa supapo.

4:​15-20, 23, 24​—⁠Va Isareli va tambuile ocihandeleko cokuti, ka ci tava oku panga oviñumañuma. Anga hẽ ocihandeleko caco ci lomboloka okuti ka ci tava oku panga alitalatu amue oku finisa vonjo? Sio, hacoko. Ocihandeleko eci, ci lekisa lika okuti ka citava oku ‘fendela oviñumañuma ndaño oku vi vumba.’ Ondaka ya Suku ka yi pisa oku panga alitalatu ale ovina vikuavo vioku finisa vonjo.​—⁠1 Olosoma 7:​18, 25.

Ceci tu Lilongisilako:

1:​2, 19. Va Isareli va kala vekalasoko ci soka 38 kanyamo. Pole, “tunde ko Horeve, [ocipepi Lomunda Sinai kuna ovo va tambuila Ovihandeleko ekũi,] toke ko Kadesi Barnea, oku pita onjila yokomunda Seire, ungende waco u tambula lika oloneke ekui la mosi.” Omo liaco, va Isareli poku ñuala ñuala vekalasoko anyamo alua, ca kala ndeyambulo. Momo va tomba ovihandeleko via Suku.​—⁠Atendelo 14:​26-34.

1:​16, 17. Olonumbi via Suku viatiamẽla koku sombisa, ka via pongolokele koloneke vilo. Akulu vekongelo vana va tambula ocikele coku sombisa vamanji va lueya, va sukila oku yuvula ocame. Momo ocame ci pondola oku nyõla olondunge viavo.

4:⁠9. Va Isareli va sukilile oku ‘ivaluka ovina va mõla,’ oco omuenyo wavo wende ciwa. Koloneke vilo osimbu tu lavoka oluali luokaliye, tu sukilavo oku ivaluka ovilinga vikomohĩsa via Yehova poku lilongisa Ondaka yaye.

SOLA YEHOVA LOKU POKOLA KOVIHANDELEKO VIAYE (Esinumuĩlo 5:1–26:⁠19)

Mose vohundo yaye yavali, wa pitulula ulandu watiamẽla Kovihandeleko Ekuĩ vina va tambuile Komunda Sinai. Kuenda wa tukula olofeka epanduvali va sukilile oku nyõla. Va Isareli va sukililevo oku ivaluka ovina va lilongisa eci va kala vekalasoko. Mose wa va sapuila hati: “Hakomboloko lika omunu a muĩla omuenyo, puãi cosi ci tunda tunda vomẽla wa Yehova oco omunu a mola laco omuenyo.” Va Isareli omo liomuenyo wokaliye va kala loku lavoka, va sukilile oku ‘pokola kolonumbi viosi’ via Yehova.​—⁠Esinumuĩlo 8:3; 11:⁠8.

Osimbu handi va Isareli ka va iñilile Vofeka Yohuminyo, va sukilile oku kũlĩha ovihandeleko viatiamẽla kovina vimue ndeci: koku tetulula ovitangi, koku viala, koku linga uyaki, koku kala ciwa la vakuavo, kuenda kovina vikuavo viomuenyo. Omo liaco, Mose wa pitulula ovihandeleko viaco. Kuenda wa va lomboluila esilivilo lioku sola Yehova loku pokola kovihandeleko viaye.

Atambululo Kapulilo Embimbiliya:

8:​3, 4​—⁠Eci va Isareli va kala vekalasoko, momo lie uwalo wavo ka wa puilile? Kuenda momo lie ka va yevelele ekavo kolomãhi viavo? Yehova eye wa linga ocikomo caco kuenda wa va tekula lomana. Va Isareli ka va pongoluile uwalo wavo tunde eci va iñila vekalasoko. Vokuenda kuotembo, omãla vavo veya oku kula. Kuenje, noke lioku kuka, va enda loku fa. Omo liaco, vamue va enda loku piñala uwalo wa vakuavo. Va Isareli va tendiwile olonjanja vivali. Tete va tendiwa eci va fetika ungende wavo vekalasoko. Noke veya oku tendiwa vali eci va mãla ungende wavo. Pole, ulandu u lekisa okuti etendelo liavo ka lia livokiyile. Omo liaco, ka va sukilile vali uwalo ukuavo.​—⁠Atendelo 2:32; 26:⁠51.

14:21​—⁠Va Isareli va yuvuile okulia ositu yocinyama ca lifila okuti ka copiwile osonde. Pole, ovo va enda loku landisa ositu yaco ale oku yeca kovingendelei. Momo lie? Vembimbiliya ondaka ‘ocingendelei,’ yi lomboloka omunu umue okuti katiamẽlele kepata lia va Isareli. Ndaño okuti omunu waco wa linga omongoloke kuenda o pokola kovihandeleko, pole, ka lingile ufendeli wa Yehova. Kua kalavo ovingendelei vikuavo okuti via tungile la va Isareli pole ka via kaile olomongoloke. Ovingendelei viaco ka via sukilile oku pokola Kocihandeleko. Omo liaco, va Isareli va enda loku landisa kokuavo ositu yovinyama ka viopiwile osonde. Pole, ovingendelei vina via linga olomongoloke, via sukilile oku pokola Kocihandeleko. Ndomo ca lekisiwa Kelivulu Liovisila 17:​10, ovingendelei vina via linga olomongoloke, via sukilile oku yuvula okulia osonde yovinyama.

24:6​—⁠Va Isareli va kuatele ocihandeleko cokuti, nda umue wa ku yekela ovawe oku sula, ka ci tava oku a tambula. Momo ca lisoka loku yekela omuenyo womunu. Momo lie kua kalela ocihandeleko caco? Ovawe oku sula a lombolokele omuenyo womunu. Momo a kuatele esilivilo lioku sula osema yoku tekula omunu. Kuenje oku tambula ovawe aco, cinena ohali kepata momo ka va kuata eci va litekula laco.

25:9​—⁠Oku lula olohaku viulume wa likala oku kuela nawa yaye ci lomboloka nye? Kuenda nye ci lomboloka oku u siyila kocipala? ‘Kosimbu va Isareli va kuata ocituwa cokuti, poku yovola ocina cimue, omunu olula olohaku viaye kuenje o vieca kukuavo.’ (Ruti 4:⁠7) Oku lula olohaku viulume wa likala oku kuela nawa yaye, ci lomboloka okuti ulume waco wa likala oku tumbulula epata lia manjaye. Kuenje oku u lulisa olohaku, ci lomboloka oku u sepula. (Esinumuĩlo 25:​10) Oku u siyila kocipala ci lomboloka oku u kutisa osõi.​—⁠Atendelo 12:⁠14.

Ceci tu Lilongisilako:

6:​6-9. Va Isareli va tambuile elungulo lioku sumbila Ovihandeleko. Etu tu sukilavo oku sumbila Ovihandeleko via Suku lutima wetu wosi. Tu sukila oku ivaluka Ovihandeleko via Suku olonjanja viosi kuenda oku vi longisa komãla vetu. Oku ‘kutila ovihandeleko via Yehova peka lietu,’ ci lomboloka okuti epokolo lietu te li limbukiwila kovilinga. Oku vi kapa ‘ndulame kocipala cetu,’ ci lomboloka okuti epokolo lietu te li limbukiwa lomanu vosi.

6:16. Ka ci tava okuti tu nyika Yehova ndeci va Isareli vo nyika ko Masa cina va lisiõsiõla omo liekambo liovava.​—⁠Etundilo 17:​1-7.

8:​11-18. Oku sakalala enene loku sanda ovokuasi, ci tu vetiya oku ivala Yehova.

9:​4-6. Tu sukila oku yuvula ovisimĩlo vioku litenda okuti tuakuesunga.

13:⁠6. Ka tuka eceleli oku yapuisiwa lomunu umue koku vumba Yehova.

14:⁠1. Oku litanda vetimba, ci lekisa oku tomba etimba lietu. Kuenda citiamisiwila kovituwa vietavo liesanda. Omo liaco, tu sukila oku yuvula ocituwa caco. (1 Olosoma 18:​25-​28) Elavoko lietu liepinduko li tu kuatisa oku yuvula oku lisiõsiõla kuna ka kua sungulukile nda tua fisa ngandietu.

20:​5-7; 24:⁠5. Tu sukila oku lekisa esumbilo kekalo liomanu vosi ndaño okuti tu kasi loku linga ocina cimue ci kuete esilivilo.

22:​23-27. Nda ukãi o kasi kohele yoku kuatiwa oco va lipekele laye, o sukila oku kaluka.

“NOLI OMUENYO”

(Esinumuĩlo 27:1–34:⁠12)

Mose vohundo yaye yatatu wa lombolola okuti, noke lioku yoka Olui Yordão, va Isareli va sukilile oku soneha Ovihandeleko via Yehova vovawe. Wa lombololavo ovitangi viyilila koku tomba ovihandeleko via Yehova. Kuenda wa lekisa esumũlũho liyilila koku pokola kolonumbi Viaye. Ohundo yakuãla, yi lombolola oku tumbuluiwa kuocisila ca Yehova la va Isareli. Mose wa lungula vali va Isareli oco va yuvule ocituwa coku sinila ovihandeleko via Yehova. Kuenje wa va vetiya oku ‘nõla omuenyo.’​—⁠Esinumuĩlo 30:⁠19.

Vohundo yakuãla, Mose wa lombolola epongoloko liatiamẽla koku songola. Kuenje wa longisa va Isareli ocisungo coku sivaya Yehova. Wa va sapuilavo ohali yiyilila kovilinga vĩvi. Noke lioku sumũlũisa va Isareli, Mose wa fa leci ci soka 120 kanyamo kuenje wa kendiwa. Onambi yaye ya pita eci ci soka 30 koloneke. Oloneke viaco via lisoka lonepa yimue yotembo va soneha elivulu Liesinumuĩlo.

Atambululo Kapulilo Embimbiliya:

32:​13, 14​—⁠Va Isareli va kuatele ocihandeleko cokuti ka ci tava okulia ulela. Oco hẽ, momo lie va endela lokulia ‘ulela wolomeme’? Vovinimbu evi ondaka ‘ulela’ ya tukuiwa ño ndocindekaise. Ondaka yaco yi lomboloka ocinyama cavelapo ci sangiwa vocunda. Ondaka yaco yocindekaise ya lekisiwa ciwa vocinimbu cimuamue. Momo, ocinimbu caco ca tukulavo ‘osema yavelapo yotiliku kuenda ayuva a kamiwa.’

33:​1-29​—⁠Momo lie Simeone ka vo tukuilile vesumũlũho Mose a eca komãla a va Isareli? Momo okuti Simeone la Lewi ka va kuatele ovituwa viwa. Kuenda va kala lonyeño yimue ka ya sungulukile. (Efetikilo 34:​13-31; 49:​5-7) Ocipiñalo cavo ka ca lisokele locipiñalo capata akuavo. Lewi wa tambula eci ci soka 48 kovambo. Simeone onepa yaye ya kongeliwile vocipiñalo ca Yuda. (Yehosua 19:9; 21:​41, 42) Omo liaco, Mose ka tukuile esumũlũho lia Simeone. Pole, esumũlũho liaye lia kongeliwile vesumũlũho lia va Isareli.

Ceci tu Lilongisilako:

31:12. Omãla va sukila oku tumãla lakulu kolohongele, oco va yevelele ciwa olonumbi via Yehova.

32:⁠4. Ovilinga viosi via Yehova via lipua. Vovilinga viaye omo a lekisila ovituwa viaye ndeci: Esunga, olondunge, ocisola, kuenda unene.

Elivulu Liesinumuĩlo li Kuete Esilivilo Kokuetu

Elivulu Liesinumuĩlo, li lekisa okuti Yehova eye lika Suku yocili. (Esinumuĩlo 6:⁠4) Kuenda li kuatisa omanu vosi va kuete ukamba la Yehova Suku. Elivulu liaco, li tu lungula oku yuvula oku fendela oviteka. Kuenda li lekisa esilivilo lioku fendela lika Yehova.

Etu ka tu kasi loku lava ovihandeleko via Mose. Pole, olonumbi vi sangiwa velivulu Liesinumuĩlo, vi tu longisa ndomo tu pondola oku sola Yehova Suku ‘lutima wetu wosi, lomuenyo wetu wosi, kuenda longusu yetu yosi.’​—⁠Esinumuĩlo 6:⁠5.

[Etosi pombuelo yemẽla]

a Ocipama ca sulako, ci lombolola ulandu wolofa via Mose. Omo liaco, citava okuti ocipama caco ca sonehiwa la Yehosua ale Locitunda Cinene Eleasa.

[Omapa kemẽla 8]

Elivulu Liesinumuĩlo li lombolola atosi alua atiamẽla kolohundo via Mose

Kadesi Barnea

Omunda SEIRE

Omunda Sinai (ko Horeve)

Okalunga

Kakusuka

[Elitalatu kemẽla 8]

Based on maps copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel

[Elitalatu kemẽla 10]

Yehova poku tekula va Isareli lomana wa eca elongiso lie?

[Elitalatu kemẽla 10]

Oku yekela ovawe oku sula ca lisoka loku yekela ‘omuenyo womunu’

    Alivulu Wumbundu (1993-2025)
    Tunda
    Iñila
    • Umbundu
    • Tumisa o link
    • Ceci o yongola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Alungulo Onumbi
    • Onumbi Yoku Liteyuila
    • Ndomo o Liteyuila
    • JW.ORG
    • Iñila
    Tumisa o link