Te ʼu Maka Maʼugataʼa Maʼuli ʼi Namibie!
ʼE TUʼU ia Namibie ʼi te matafenua toga-hihifo ʼo Afelika ia kilometa e 1 500. Ko te matafenua ʼo te fenua katoa ʼe faʼufaʼu e te ʼu kiʼi moʼuga ʼoneʼia, mo te ʼu kiʼi moʼuga makaʼia pea mo te ʼu mafa kelekele lalahi. ʼE maʼu ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼu kiʼi maka ʼo te matatai ʼo Namibie he ʼu maka maʼugataʼa ʼe lanu kehekehe. ʼI ʼihi temi, ʼe toe maʼu ai foki mo he ʼu taimani. Kae ʼe maʼu e te fenua ʼaia he meʼa ʼe maʼuhiga age ʼi te ʼu maka ʼaia. Ko Namibie ʼe ʼi ai hona ʼu maka maʼugataʼa maʼuli—ʼe ko te ʼu hahaʼi ʼe lanu kehekehe.
Ko te ʼu ʼuluaki hahaʼi ʼo Namibie neʼe nātou palalau he ʼu lea kehekehe pea neʼe fakahigoaʼi te ʼu lea ʼaia ko te ʼu lea Khoisan. Neʼe ʼiloa tanatou faʼahiga palalau ʼuhi ko te ʼu faʼahiga logoaʼa ʼaē ʼe nātou fai ʼaki tonatou ʼalelo. Ia ʼaho nei, ko te hahaʼi ʼaē ʼe palalau faka Khoisan ʼe ko te hahaʼi Damaras ʼaē ʼe kili ʼuli, mo te hahaʼi Namas ʼaē ʼe nātou veliveli pea mo mole faʼa kili ʼuli, pea mo te hahaʼi kapu manu ʼiloa ʼaē ko te kau Bochimans. Tahi ʼaē meʼa, ʼi te ʼu sēkulō fakamuli ʼaenī, neʼe ʼōmai kiai he ʼu hahaʼi ʼo te tahi ʼu telepi. ʼE nātou kau ki te ʼu lanu tāfito e tolu: ko te kau Ovambos (ʼe hahaʼi tāfito ʼi Namibie), mo te kau Hereros pea mo te kau Kavangos. Neʼe kamata nofoʼi e te hahaʼi papālagi ia Namibie ʼi te 19 sēkulō. Pea neʼe toe ʼōmai foki mo te hahaʼi tokolahi ʼi te ʼosi maʼu ʼo te ʼu taimani ʼi te ʼu toafa ʼoneʼia.
Ko te hahaʼi ʼo Namibie ʼe maʼuhiga ʼaupito heʼe nātou kau ki te mālama ʼaē neʼe foaki ki ai e te ʼAtua tona ʼAlo, ʼo ina avahi ai te ala ki te maʼuli heʼegata. (Soane 3:16) Ko te toko lauʼi teau hahaʼi ʼo Namibie mai te ʼu telepi kehekehe, kua nātou tali te logo ʼo te fakamaʼuli. ʼE feala ke tou fakatatau nātou ki he ʼu maka maʼugataʼa maʼuli, heʼe nātou kau ki “te ʼu meʼa ʼaē ʼe manakoʼia ʼo te ʼu puleʼaga fuli” ʼaē ʼe fakatahitahiʼi nātou ʼi te fale tauhi kia Sehova.—Asea 2:7.
Te Kamata ʼo Te Keli Fakalaumālie
Neʼe kamata ʼi te taʼu 1928 te kumi ʼo te ʼu maka maʼugataʼa fakalaumālie ʼo Namibie. ʼI te taʼu ʼaia, ko te filiale ʼo te Sosiete Watch Tower neʼe ina tufa te ʼu tohi faka Tohi-Tapu e 50 000 ki te hahaʼi ʼo te fenua katoa. ʼI te taʼu ʼaē neʼe hoa kiai, ko te tuagaʼane fakanofo ʼo Afelika Saute ko Lenie Theron, neʼe ina ʼaʼahi te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe nātou fia logo. Ia māhina e fā, neʼe feʼaluʼaki tokotahi ʼi te fenua katoa, ʼo ina tufa ai te ʼu tohi ako faka Tohi-Tapu ʼi te ʼu lea faka Afrikaans, Fakapilitānia pea mo faka Siamani. ʼE mahino ia, ko tana gāue neʼe ʼi ai hona ʼaoga lahi.
Ohage la, koutou vakaʼi te hisitolia ʼo Bernhard Baade, he tagata kumi taimani Siamani. ʼI te taʼu 1929 neʼe momoli kia ia te ʼu foʼi moa e te tagata tauhi manu, pea neʼe ina ʼaofi te ʼu foʼi moa takitahi ʼaki he ʼu pasina ʼo te ʼu tohi ʼo te Sosiete Watch Tower. Neʼe lau fakamalotoloto e Bernhard te ʼu pasina fuli ʼaia, ʼo feʼekeʼaki pe ko ai ʼaē neʼe ina fai te tohi ʼaia. ʼI tana lau te pasina fakamuli, neʼe sio ki te tuʼasila ʼo te Sosiete Watch Tower ʼo Siamani. Neʼe faitohi kiai Bernhard ʼo ina fakaʼui he tahi ʼu tohi, pea neʼe liliu ko te ʼuluaki Namibien ʼaē neʼe ina tali te moʼoni.
Neʼe ’Ōmai Te Kau Gāue Temi Katoa
ʼI te taʼu 1950, neʼe ʼōmai ki Namibie te kau misionea e toko fā ʼo te Ako Faka Tohi-Tapu ʼo Kalaate ʼo te Sosiete Watchtower. ʼI te taʼu 1953, neʼe fakaaʼu ki te toko valu te kaugamālie ʼo te kau misionea. Neʼe kau kia nātou ia Dick pea mo Coralie Waldron, ko he taumatuʼa ʼo Ositalalia ʼe kei nā gāue. Ko te tokolahi ʼo te kau fai faka mafola ʼo Afelika Saute pea mo te ʼu fenua tai neʼe nātou kau ki te kumi ʼo te ʼu maka maʼugataʼa fakalaumālie ʼo Namibie. Neʼe toe fekauʼi kiai he tahi ʼu misionea pea mo he ʼu tēhina ʼo te Ako ʼaē ʼe ina Teuteuʼi ki te Minisitelio.
Ko te tahi meʼa ʼaē neʼe lagolago ki te tuputupu ʼo te gāue fakalaumālie ʼi Namibie, ʼe ko te fakaliliu pea mo te tā ʼo te ʼu tohi faka Tohi-Tapu ʼi te ʼu lea tāfito ohage ko te Herero, mo te Kwangali, mo te Kwanyama, mo te Nama/Damara, pea mo te Ndonga. Talu mai te taʼu 1990, neʼe fakatuʼu ai ʼi te kolo tāfito ko Windhoek, te pilō fakaliliu pea mo te ʼu nofoʼaga ki te kau gāue temi katoa. ʼE ʼui fēnei e Karen Deppisch ʼaē neʼe kau ki te gāue fai faka mafola temi katoa mo tona ʼohoana ʼi te ʼu potu fenua kehekehe ʼo Namibie: “ ʼE punamaʼuli te tokolahi ʼo te hahaʼi mokā mātou tufa kia nātou he ʼu tohi ʼi tanatou lea, tāfito la heʼe mole lahi te ʼu tohi ʼi te lea ʼaia.”
Te Fakamomole ʼo Te ʼu Maka Maʼugataʼa
Neʼe fakamomole he ʼu maka maʼugataʼa moʼoni ʼo Namibie e te ʼu peau pea mo te ʼone ia taʼu ʼe lauʼi afe. Kae ʼe mahino papau ia, ko te gāue ʼaia ʼo te natula ʼe mole ina faʼu ai te ʼu maka maʼugataʼa maʼuli. ʼE tonu ke fai e te hahaʼi heʼe haohaoa he ʼu faiga mālohi moʼo “liaki [tonatou] mauli afea” pea mo kofuʼi te ʼulugaaga Kilisitiano foʼou. (Efeso 4:20-24) Ohage la, ʼe lahi te ʼu telepi ʼo Namibie, ʼe nātou mulimuli mālohi ki te talatisio ʼaē ko te tauhi ki te ʼu kui ʼaē kua mamate. Ko nātou ʼaē ʼe mole nātou fai te tauhi ʼaia ki te ʼu kui, ʼe fakatagaʼi nātou e tonatou ʼu kāiga pea mo tonatou ʼu vāhaʼa fale. Koia ʼe ko he ʼahiʼahi maʼa te hahaʼi mokā nātou ako ko te kau mate “ ʼe mole kei nātou ʼiloʼi he meʼa.” (Tagata Tānaki 9:5) Koteā te meʼa ʼaē ʼe hoko kia nātou?
ʼE fakamahino fēnei e te Fakamoʼoni Herero: “Neʼe ko he meʼa faigataʼa taku mulimuli ki te moʼoni. Neʼe ʼau tali ke fai taku ako e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, kae neʼe ʼaoga kia ʼau he temi loaloaga ke feala haku maʼuliʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼau ako. ʼUluaki, neʼe tonu ke ʼau vakaʼi peʼe mole ʼau tuʼutāmaki anai mo kapau ʼe mole ʼau mulimuli ki te ʼu agaʼi fenua. Ohage la, neʼe ʼau fakalaka ʼi he ʼu koga meʼa kae neʼe mole ʼau hifo ʼi taku motokā ʼo ʼai he maka ki te faitoka, pe neʼe mole ʼau toʼo toku puloga ʼi toku ʼulu moʼo fakaʼalofa ki te kau mate. ʼAki te temi, neʼe mahino kia ʼau, ʼe mole ʼau tuʼutāmakiʼia anai mo kapau ʼe mole ʼau tauhi ki te ʼu kui ʼaē kua mamate. ʼE ʼau fiafia ʼaupito he neʼe tapuakinaʼi e Sehova taku ʼu faiga, ke ʼau tokoni ki toku famili pea mo he tahi ʼu hahaʼi ke nātou ako te moʼoni!”
ʼE ʼAoga He ʼu Kaugā Gāue Moʼo Kumi Te ʼu Meʼa Fakalaumālie
ʼI muʼa ʼo te ʼōmai ʼa te kau misionea ʼi te taʼu 1950, neʼe mole he kaugā faka mafola ʼo te logo lelei ʼi Namibie. Neʼe tuputupu tuʼumaʼu tonatou kaugamālie ʼo aʼu ki te toko 995. Kae ʼe kei lahi te gāue ʼaē ʼe tonu ke fai. ʼI tona fakahagatonu, ʼe ʼi ai te ʼu potu fenua ʼe mole heʼeki faka mafola ai he tahi. ʼE koutou maʼu koa te fealagia ʼaia ke koutou ʼolo ʼo gāue ʼi te ʼu fenua ʼaē ʼe ʼaoga lahi kiai he kau fai faka mafola ʼo te Puleʼaga? Kapau koia, pea ʼe mātou kole atu, ke koutou fakalaka mai ki Namibie ʼo tokoni mai ke tou maʼu he ʼu maka maʼugataʼa fakalaumālie pea mo fakamomole nātou.—Vakaʼi ia Gaue 16:9.
[Mape ʼo te pasina 26]
(Vakaʼi te nusipepa)
AFELIKA
NAMIBIE
[Paki]
Ko Namibie ʼe ko he fenua ʼe maʼu ai he ʼu maka maʼugataʼa taulekaleka
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
Maps: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.; Diamonds: Courtesy Namdek Diamond Corporation
[Paki ʼo te pasina 26]
ʼE faka mafola te logo lelei ki te ʼu lanu kehekehe fuli ʼo Namibie
[Paki ʼo te pasina 28]
ʼE feala koa hakotou ʼolo ki te fenua ʼaē ʼe ʼaoga ʼaupito ai he kau fai faka mafola foʼou?