Koutou Tekeʼi Te ʼu Talatisio Heʼe Aga Faka Lotu!
“KO TE moʼoni ʼe ina faka ʼāteaina anai koutou,” ko te ʼui ʼaia ʼa Sesu Kilisito. (Soane 8:32) ʼIo, ko te Lotu Faka Kilisitiano ʼe ina faka ʼāteaina te hahaʼi—ʼāteaina ʼi te popūla ʼaē ki he ʼu meʼa ʼe fakatupu hoko mataku noa, ʼāteaina ʼi te tui ʼaē ki te ʼu akonaki pea mo te ʼu ʼamanaki loi, ʼāteaina mai te popūla ki ni ʼu gāue heʼeʼaoga.
Kae ohage ko te ʼu temi ʼāfea, ko te kau Kilisitiano ʼo te temi nei, ʼe nātou tautau felāveʼi mo te ʼu fakatuʼutuʼu fakamālohi ke nātou toe fai ni ʼu talatisio kua ʼāfea. (Kalate 4:9, 10) Mole faka ʼuhiga leva ko te ʼu agaʼi fenua fuli ʼaē ʼe ʼiloa ʼe mole lelei. ʼE feala pe ki he Kilisitiano ke ina fia muliʼi ni ʼu agaʼi fenua ʼo tona kolo ʼe lelei pea mo ʼaoga. Kae kapau leva ʼe fakafeagai he ʼu agaʼi fenua ki te Folafola ʼa te ʼAtua, ko te kau Kilisitiano ʼe mole feala ke nātou fakamālaloʼi te ʼu meʼa ʼa te ʼAtua. ʼE ʼiloa lelei te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi tanatou mole kau ʼaē ki te ʼu toʼotoʼoga ʼo te Po tapu, te ʼu ʼaho tupu, pea mo te tahi ʼu agaʼi fenua ʼe fakafeagai ki te Folafola ʼa te ʼAtua.
Ko te fakatuʼutuʼu lototoʼa ʼaia, ʼe tautau hoko aipe honatou fakalainoaʼi pea mo honatou fakatagaʼi e ʼonatou ʼu kaumeʼa, e ʼonatou ʼu vāhaʼa fale, pea mo tonatou ʼu kāiga ʼaē ʼe mole lotu tahi mo nātou. ʼE tautau hoko tāfito te faʼahi ʼaia ʼi ʼihi kolo ʼo Afelika, ʼaē ʼe lahi ʼaupito ai te ʼu talatisio ʼe fai ʼo ʼuhiga mo te ʼu ʼavaifo, te ʼu fai ʼohoana, pea mo te ʼu ʼaho tupu. ʼE feala pe ke mālohi te ʼu fakataga ʼo ʼuhiga mo te muliʼi ʼo te ʼu meʼa ʼaia—ʼo kau māhani ai te ʼu fakamataku pea mo te ʼu agamālohi. ʼE lava feafeaʼi ki te kau Kilisitiano hanatou nofo agatonu? ʼE feala koa ke tekeʼi he fakafihi ʼo mole kita fai he meʼa ʼe tou fakamālaloʼi ai te ʼu lao ʼa te ʼAtua? Moʼo tali ki te fehuʼi ʼaia, tou vakaʼi pe neʼe tauʼi feafeaʼi e te kau Kilisitiano agatonu ʼihi ʼu talatisio ʼe mole fakatafito ki te Tohi-Tapu.
Te ʼu Agaʼi Fenua Fakatemonio ʼo ʼUhiga Mo Te ʼu ʼAvaifo
ʼI te potu toga ʼo Afelika ʼe lahi ai te ʼu talatisio ʼo ʼuhiga mo te ʼu ʼavaifo pea mo te ʼu tanu mate. Ko nātou ʼaē ʼe lotomamahi ʼe nātou nonofo ʼi te po katoa—peʼe ko he ʼu po—ʼi te ʼapi ʼo fetāgihi, pea ʼe kakaha tuʼumaʼu pe ʼi ai te afi. ʼE mole fakagafua ki te hahaʼi ʼaē ʼe putu ke nātou fai he meʼa kai, pea mo kosi tonatou lauʼulu, ʼo toe feiā pe mo hanatou maʼanu, ʼo aʼu ki te temi ʼaē ʼe fai ai te ʼavaifo. Ka ʼosi leva te ʼavaifo, ʼe nātou maʼanu mo te vai makehe neʼe teuteuʼi ʼaki te ʼu lauʼi ʼakau. ʼE tonu koa ke fai e te kau Kilisitiano te ʼu agaʼi fenua ʼaia? Kailoa. ʼE pipiki te ʼu agaʼi fenua fuli ʼaia ki te akonaki ʼaē ʼo te maʼuli tuputupua ʼo te nefesi pea mo te mataku likoliko ki te kau mate.
ʼE ʼui fēnei ia Tagata Tānaki 9:5: “Ko te kau maʼuʼuli ʼe nātou ʼiloʼi ʼe nātou mamate anai; kae ko te hahaʼi ʼaē kua mamate, ʼe mole kei nātou ʼiloʼi he meʼa e tahi.” Ko he tahi ʼe mahino ki te moʼoni ʼaia ʼe ʼāteaina ia mai te mataku ʼaē ki te ʼu ‘laumālie ʼo te kau mate.’ Kae koteā te meʼa ʼe tonu anai ke fai e he Kilisitiano mo kapau ʼe kole age e hona ʼu kāiga ʼe ʼoʼofa moʼoni kia ia, ke kau ki te ʼu taʼi toʼotoʼoga ʼaia?
Koutou fakatokagaʼi te meʼa neʼe hoko ki te Fakamoʼoni Afelika ʼe higoa ko Jane, ʼi te temi neʼe mate ai tana matuʼa. ʼI tana tau atu ki te ʼapi ʼaē ʼe fai ai te toʼotoʼoga ʼo tana matuʼa, neʼe ʼui age pe ki ai, ʼe tonu kia ia pea mo tona famili ke nātou memeʼe fualoa ʼo takatakai te mate ʼi te po katoa moʼo fakafimālieʼi te laumālie ʼo ia ʼaē kua mate. “Neʼe ʼau ʼui age kia nātou ʼe ʼau kau ʼi te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, ʼe mole feala ke ʼau kau ki te ʼu taʼi toʼotoʼoga ʼaia,” ko te ʼui ʼaia ʼa Jane. “Kae, ʼi te ʼaho ki muli age ʼo te ʼavaifo, ko te kau matuʼa ʼo toku famili neʼe nātou fakahā ka nātou haga ʼo fakamaʼanuʼi te ʼu hahaʼi ʼo te famili ʼo te mate moʼo puipui nātou mai te laumālie ʼo te mate. Neʼe ʼau toe fakafisi aipe kiai. ʼI te temi ʼaia, ko taku faʼe neʼe fakanofo tokotahi ia ʼi te loto fale. Ko he tahi neʼe fia sio kia ia neʼe tonu muʼa ke ina ʼinu te vai neʼe teuteuʼi ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia.
“Neʼe ʼau fakafisi ki te faʼahi ʼaia. ʼO mole ʼui ke ʼau ʼalu ki toku ʼapi ʼo teuteuʼi he meʼa kai, kae neʼe ʼau ʼalu fakahagatonu ki te fale ʼaē neʼe nofo ai taku faʼe. ʼE ko he faʼahi ia neʼe malave kovi ki toku famili. ʼI te manatu ʼo toku ʼu kāiga ʼe ʼau ʼuluvale.” ʼO mole gata aipe, neʼe nātou vāʼi ia te tuagaʼane pea mo nātou tutukuʼi ia ia, ʼo nātou ʼui fēnei: “ ʼUhi ʼaē neʼe ke fakafisi ki tatatou talatisio ʼuhi ko tau lotu, ʼe gaohi anai koe e te laumālie ʼo tau matuʼa. ʼE mole feala anai ke ke maʼu hau fānau.” Neʼe mole lotovaivai pe la ia Jane ʼi tona fakamatakuʼi ʼaia. Koteā te meʼa neʼe hoko? ʼE ina ʼui fēnei: “ ʼI te taʼu ʼaia neʼe ʼau fānauʼi taku ʼu kiʼi toe e lua. ʼI te temi nei ko taku toko ono! Neʼe ko he meʼa neʼe fakatupu fakaufiufi kia nātou ʼaē neʼe nātou ʼui ʼe mole ʼau toe maʼu anai haku fānau.”
Ko Te “Fakamaʼa” ʼi Te Faʼahi ʼo Te ʼu Felāveʼi Fakasino
Ko te tahi agaʼi fenua, ko te toʼotoʼoga ʼo te fakamaʼa ʼo he tahi mokā ʼosi mate tona hoa. Kapau ʼe mate he fafine, ko tona famili ʼe nātou toʼo anai hona tēhina totonu peʼe ko hona kāiga totonu ʼo ʼave ki te ʼohoana ʼo te fafine ʼaia kua mate. ʼE fakamaʼua ki te tagata ʼaia ke momoe mo te fafine ʼaia neʼe ʼaumai. Kua feala leva ʼi te temi ʼaia ke ʼohoana mo he tahi ʼe loto ki ai. Ko te faʼahi ʼaia ʼe tatau pe mokā ko te ʼohoana ʼo te fafine ʼaē ʼe mate. Ko te toʼotoʼoga ʼaia ʼe hoko moʼo fakamaʼa ia ia ʼaē ʼe maʼuli ʼi te taumatuʼa mai te “laumālie” ʼo tona hoa ʼaē kua mate.
Ko he tahi ʼe fakafisi ki te taʼi “fakamaʼa” ʼaia ʼe feala pe ke tau mo ia te ʼita ʼa te famili. ʼE feala pe ke nofo tokotahi, ke vāʼi pea mo fai ki ai ni ʼu tutuku. Kae, ko te kau Kilisitiano ʼe mole kei nātou muliʼi te agaʼi fenua ʼaia. ʼE nātou ʼiloʼi ko te ʼu felāveʼi fakasino ʼaē ʼi tuʼa atu ʼo te nofo ʼohoana, ʼe mole ko he faʼahiga “fakamaʼa” ia, ʼe ko he aga ʼe heʼemaʼa ia kia mata ʼo te ʼAtua. (1 Kolonito 6:18-20) Pea tahi ʼaē meʼa, ko te kau Kilisitiano ʼe nātou ʼohoana “ ʼi te ʼAliki pe.”—1 Kolonito 7:39.
Ko te fafine Kilisitiano Samipea ʼe higoa ko Violet neʼe mate tona ʼohoana. Ki muli age, neʼe ʼōmai tona ʼu kāiga mo te tagata, ʼo nātou fakakinauʼi ia ia ke momoe mo te tagata ʼaia. Neʼe fakafisi ia Violet, pea ko tona tūʼa neʼe mole kei kau ki te ʼohu vai ʼaē ʼi te vai keli ʼo te hahaʼi fuli. Neʼe toe fakatokagaʼi age kia ia ke ʼaua naʼa haʼele ʼi te ala lahi, naʼa fokifā pe ʼe hoko he tuʼutāmaki kia ia. Kae, neʼe mole lotovaivai aipe la, tatau aipe pe ko tona ʼu kāiga peʼe ko te hahaʼi ʼo te kolo.
Ki muli age neʼe pāui ia Violet ki te telepinale ʼo te fenua. ʼI te temi leva ʼaia neʼe ina fakamahinohino fakalelei te ʼu tupuʼaga faka Tohi-Tapu ʼaē ʼo tana fakafisi ki te ʼu felāveʼi fakasino heʼeʼaoga. Neʼe fakahā fakahagatonu e te telepinale tana lagolago ki te fakamatala ʼa Violet, ʼo fakahā e te telepinale, ʼe mole feala ke ina fakamālohiʼi ia Violet ke mulimuli ki ni ʼu agaʼi fenua pea mo ni ʼu talatisio fakafenua ʼe mole ʼalutahi mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe tui ki ai. Pea ko te meʼa ʼaē ʼe maʼuhiga, ʼaki tana fakafisi fakahagatonu ʼaē ke mole ina fakamālaloʼi te ʼu meʼa ʼa te ʼAtua, neʼe faka fealagia aipe ki niʼihi ki muli age neʼe felāveʼi mo te faigataʼaʼia ʼaia, ke mole fakakinauʼi fau nātou ki te agaʼi fenua ʼaia.
Neʼe toe tekeʼi e te Fakamoʼoni Afelika ʼe higoa ko Monika, te taʼi agaʼi fenua ʼaia ʼi te ʼosi mate ʼo tona ʼohoana. Neʼe fakaʼui fakakinau e te famili ʼo te tagata ke nātou foaki age hona tahi ʼohoana. ʼE ʼui fēnei e Monika: “Neʼe ʼau fakafisi kiai, neʼe ʼau fia muliʼi te fakatotonu ʼaē ʼe tuʼu ia 1 Kolonito 7:39.” Neʼe mole gata aipe. ʼE toe ʼui e Monika: “Neʼe nātou fakamatakuʼi ʼau. Neʼe nātou ʼui mai: ‘Kapau ʼe mole ke fia ʼohoana mo te tagata ʼaia, ʼe mole feala anai ke ke toe ʼohoana.’ Neʼe nātou toe ʼui mai, ko ʼihi Kilisitiano ʼo toku kautahi neʼe nātou fai fakafūfū te toʼotoʼoga ʼaia ʼo ʼuhiga mo te fakamaʼa.” Kae, neʼe mole lotovaivai pe la ia Monika. ʼE ina ʼui fēnei: “Neʼe ʼau finetaka ia taʼu e lua, pea ki muli age neʼe ʼau toe ʼohoana pe ʼi te ʼAliki.” ʼI te temi nei, ko Monika ʼe ko te pionie katoa.
Ko He ʼu Fatu Neʼe Tō Pea Mo He ʼu Tamasiʼi Neʼe Fānauʼi Age Kua Mamate
ʼE toe felāveʼi pe foki te kau Kilisitiano ʼaē ʼi te Potu Toga ʼo Afelika mo te ʼu agaʼi fenua ʼo ʼuhiga mo te ʼu fatu neʼe tō ʼo toe feiā ki te ʼu tamasiʼi neʼe fānauʼi age kua mamate. Ko te ʼu taʼi ʼaluʼaga fakaʼofaʼofa ʼaia ʼe ko te ikuʼaga ʼo te heʼe haohaoa ʼa te tagata—kae mole ko he tūʼa ia mai te ʼAtua. (Loma 3:23) Kae kapau ko he fatu ʼo he fafine neʼe tō, ko te tahi ʼu talatisio ʼi Afelika ʼe fakatuʼutuʼu ke faka ʼuhiga te fafine ʼaia ohage ko he tahi ʼe līʼakina faka temi.
Ko te fafine neʼe mole heʼeki faʼa fualoa te tō ʼo tona fatu, neʼe punamaʼuli ʼi tana sio mai e ʼalu age te Fakamoʼoni ki tona ʼapi. ʼI tana fakaōvi age, neʼe ina pāui fēnei age: “ ʼAua naʼa ke haʼu ki henī! ʼI tamatou agaʼi fenua, ko he fafine neʼe hoki tō atu hona fatu ʼe mole fakagafua ki ai he ʼaʼahi.” Kae, neʼe ʼui age e te Fakamoʼoni kia ia, ko te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼe nātou fakahā te logo ʼo te Tohi-Tapu ki te ʼu faʼahiga hahaʼi kehekehe pea ʼe mole nātou fakaʼaogaʼi te ʼu agaʼi fenua ʼo te kolo ʼo ʼuhiga mo te ʼu tō fatu. Pea neʼe ina lau age te manatu ʼaē ʼe tuʼu ia Isaia 65:20, 23, ʼe fakamahinohino ai ʼe mole toe ʼi ai anai ni ʼu fatu ʼe tō pea mo he ʼu tamasiʼi ʼe fānauʼi age kua mamate ʼi te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. Ko te ikuʼaga ʼo te fai palalau ʼaia, neʼe tali leva e te fafine ke fai hana ako faka Tohi-Tapu.
Ko te ʼu agaʼi fenua fakatemonio ʼe toe feala pe ke kau ki te ʼavaifo ʼo te ʼu tamasiʼi ʼaē neʼe fānauʼi age kua mamate. Ko te Fakamoʼoni ʼe higoa ko Sosefo neʼe kau ki te ʼavaifo feiā, neʼe ʼui age kia ia, ko nātou fuli ʼaē ʼi te ʼavaifo ʼe tonu ke fufulu tonatou ʼu nima ʼaki te ʼu lauʼakau pea ke nātou vali te faitoʼo ki ʼonatou ʼu fatafata. Ko te meʼa ʼaia moʼo tekeʼi te “laumālie” ʼo te tamasiʼi naʼa toe liliu mai ʼo fakamamahiʼi nātou. ʼAki he aga fakaʼapaʼapa neʼe mole ina tali heʼe ina ʼiloʼi te akonaki ʼa te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te kau mate ʼe mole kei feala ke nātou fai he meʼa kovi kia nātou ʼaē kei maʼuʼuli. Neʼe faiga pe ʼihi ke nātou fakakinauʼi ia ia ke ina fakaʼaoga te faitoʼo ʼaia. Neʼe mole tali aipe e Sosefo. ʼI te sio ʼaē ʼa ʼihi ʼi te ʼavaifo ki te lototoʼa ʼa te Kilisitiano, ko ʼihi ia nātou neʼe nātou fakafisi ki te ʼu lauʼi ʼakau.
Koutou Tekeʼi Te ʼu Fakafihi, Kae Koutou Lototoʼa Aipe
Ko te mataku kia nātou ʼaē kei maʼuʼuli pea mo tuʼaniaʼi naʼa kita līʼakina, ʼe feala ko he ʼu tupuʼaga mālohi ʼaia moʼo fakamālaloʼi te ʼu lao ʼa te ʼAtua. ʼE ʼui fēnei ia Tāʼaga Lea 29:25: “Ko te tekelili ʼi muʼa ʼo te tagata, koʼena te meʼa ʼaē ʼe liliu ko he hele.” Ko te ʼu fakamatala ʼaē kua tou talanoa kiai, ʼe ʼiloga mai te moʼoni ʼo te koga fakaʼosi ʼo te vaega ʼaenī: “Kae ko ia ʼaē ʼe falala kia Sehova ʼe puipui anai ia.”
Kae, ʼi te agamāhani ʼe feala pe ke tekeʼi he fakafihi. Ohage la, kapau ʼe fakaafe he Kilisitiano ki he ʼavaifo ʼo hona kāiga, ʼe mole tonu anai ke fakalogo ke hoko he ʼaluʼaga ʼe feala ke mata faigataʼa leva kia ia ʼi tona ʼuhiga Kilisitiano. “Ko te tagata poto ʼaē neʼe sio ki te malaʼia neʼe nono ia; ko te kau vale ʼaē neʼe mole nātou muliʼi te faʼahi ʼaia neʼe tau mo nātou te mamahi.”—Tāʼaga Lea 27:12.
ʼE lelei anai he kumi fakapotopoto pe koteā te ʼu agaʼi fenua ʼaē ka hoko anai ʼi ai. Kapau ʼe ko he ʼu agaʼi fenua ʼe mole lelei, ʼe feala pe ki te Kilisitiano ke ina fakaʼaogaʼi te faʼahi ʼaia moʼo fakamahinohino he koʼe ʼe mole feala hana kau kiai, ʼo ina fai “ ʼaki te agamālū pea mo he aga fakaʼapaʼapa fakamalotoloto.” (1 Petelo 3:15) Kapau ʼe fakamahinohino fakatomuʼa e he Kilisitiano ʼaki he aga fakaʼapaʼapa tana fakatuʼutuʼu ʼaē ʼe fakatafito ki te Tohi-Tapu, ʼi te agamāhani ko tona ʼu kāiga ʼe nātou fakaʼapaʼapa aipe ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe tui kiai pea ʼe mole nātou fakamatakuʼi pea mo fakakinauʼi ia ia.
Logope la he faʼahiga tali e fai mai e te ʼu kāiga, ʼe mole feala ki he Kilisitiano ke ina fakamālaloʼi te ʼu meʼa ʼa te ʼAtua ʼaki hana muliʼi ʼo ni ʼu talatisio ʼe nātou fakalainoaʼi te ʼAtua—logope la te ʼu fakamataku peʼe ko te ʼu gaohi koviʼi ʼaē ʼe feala ke hoko kia ia. Kua faka ʼāteaina tatou mai te ʼu manavasiʼi fakatemonio. Neʼe fēnei te fakaloto mālohi ʼa te ʼapositolo ko Paulo: “ ʼE ko he ʼāteaina feiā ʼaē neʼe faka ʼāteaina ai tatou e Kilisito. Koutou haga nonofo ai pea mo fakatokaga naʼa toe taki koutou e te popūla.”—Kalate 5:1.
[Paki ʼo te pasina 29]
Tokolahi ʼe nātou tui ko he tahi kua mate ʼe feala ke gāue ohage ko he tahi ʼe ina fakahoko he meʼa pea mo fakahā ni ʼu logo ki te ʼu kāiga ʼaē kua fualoa hanatou mamate