Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w95 1/9 p. 27-30
  • Ko Te Kau Cathares—Neʼe Ko Nātou Koa Ko He Kau Kilisitiano Maletile?

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Te Kau Cathares—Neʼe Ko Nātou Koa Ko He Kau Kilisitiano Maletile?
  • Te Tule Leʼo—1995
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Te ʼu Fihi Faka Lotu ʼi Te Eulopa ʼo Te Moyen-Âge
  • Ko Te Kau Fai Faka Mafola Feʼoloʼaki
  • Neʼe Ko Ai Koa Te Kau Cathares?
  • Ko Tanatou Manatu ʼo ʼUhiga Mo Te Tohi-Tapu
  • ʼE Mole Ko He Kau Kilisitiano
  • Neʼe Mole Ko He Tau Maʼoniʼoni
  • ʼE Molehi e Te Inikisisio Te Kau Heletiko
  • Te Kau Vaudois Ko He Kau Heletiko Neʼe Nātou Liliu ʼo Polotesita
    Te Tule Leʼo—2002
Te Tule Leʼo—1995
w95 1/9 p. 27-30

Ko Te Kau Cathares—Neʼe Ko Nātou Koa Ko He Kau Kilisitiano Maletile?

“KOUTOU matematehi ia nātou fuli; ko te ʼAtua ʼe ina ʼiloʼi anai pe ko ai tana fānau.” ʼI Sūlio ʼo te taʼu 1209, neʼe tāmateʼi te hahaʼi ʼo Béziers ʼi te potu toga ʼo Falani. Ko te monike ko Arnold Amalric, ʼaē neʼe hinoʼi ko te fakafofoga ʼo te tuʼi tapu moʼo takitaki te kautau faka lotu Katolika, neʼe mole ina fakahā pe la he manavaʼofa. ʼI te fehuʼi age ʼaē e tana hahaʼi peʼe feafeaʼi anai hanatou fakakeheʼi he Katolika ʼi he heletiko, neʼe ina fai age kia nātou te tali ʼiloa ʼaē ʼe tuʼu ʼi ʼoluga ʼo te palakalafe. Ko te ʼu tagata fai hisitolia Katolika neʼe nātou fakaliliu fēnei tana tali: “ ʼAua naʼa koutou tuʼania. ʼI taku manatu ʼe tokosiʼi anai ia nātou ʼaē ka tafoki mai.” Tatau aipe pe koteā te tali ʼaē neʼe ina fai, kae neʼe lau ko te toko 20 000 tagata, fafine, pea mo tamaliki ʼaē neʼe fakapogi e te toko 300 000 kau tagata tau ʼaē neʼe takitaki e te kau takitaki ʼo te ’Ēkelesia Katolika.

He koʼe koa neʼe fai te ʼu fakapō ʼaia? Neʼe ko te hoki kamata pe ʼaē ʼo te Tau Faka lotu ʼaē neʼe fai e te Tuʼi Tapu ko Innocent 3 ki te kau Albigeois, ʼaē neʼe fakahigoaʼi ko te kau heletiko ʼi te fenua ʼo Languedoc, ʼi Falani. ʼI muʼa ʼo te fakaʼosi ʼo te ʼu meʼa ʼaia ʼi te ʼu taʼu e 20 ki muli age, ʼe mahalope ko te hahaʼi ʼe lauʼi miliona—te kau cathares, te kau Vaudois, ʼo toe feiā pe mo te kau Katolika e tokolahi—neʼe fakapogi.

Ko Te ʼu Fihi Faka Lotu ʼi Te Eulopa ʼo Te Moyen-Âge

ʼI te tuputupu fakavilivili ʼo te meʼa ʼaia ʼi te 11 sēkulō ʼo totatou temi, neʼe tupu ʼaki ai te ʼu fetogi lahi ʼi te ʼu fakatuʼutuʼu faka sosiale pea mo faka ekonomike ʼo te Eulopa ʼi te Moyen-Âge. ʼI Eulopa, neʼe kamata ʼasi ai te ʼu fale ʼe ʼāsili tuputupu ai te ʼu tagata fai gāue pea mo te ʼu tagata fakatau koloā. Ko te faʼahi ʼaia neʼe ina foaki te tafitoʼaga ʼo ʼuhiga mo he ʼu manatu foʼou. Neʼe kamata te fihi faka lotu ʼi Languedoc, ʼo tuputupu ai te toe sivilisasio loto faʼitaliha pea mo poto, ʼe mole feala hona fakatatau mo he tahi age kolo ʼo te Eulopa. Ko te kolo ʼo Toulouse ʼi Languedoc neʼe ko te tolu kolo ʼaia ʼaē neʼe koloaʼia ʼaupito ʼi Eulopa. Neʼe ko te potu ʼaia neʼe tuputupu ai te ʼu hahaʼi fai tuketuke, ko ʼihi ʼi te ʼu hahaʼi fai tuketuke neʼe nātou talanoa ki te ʼu meʼa faka politike pea mo faka lotu.

Moʼo fakamatalatala te ʼaluʼaga faka lotu ʼi te 11 sēkulō pea mo te 12 sēkulō ʼo totatou temi, ʼe ʼui fēnei e te tohi Revue d’histoire et de philosophie religieuses: “ ʼI te 12 sēkulō, ohage ko te sēkulō ki muʼa atu, neʼe hoholo aipe te fakafihiʼi e te hahaʼi te ʼu aga ʼaē ʼe tonu ke fai e te kau takitaki lotu, tonatou ʼu koloā, tanatou mānumānu falā, pea mo tanatou aga heʼeʼaoga, kae neʼe fakafihiʼi tāfito tonatou ʼu koloā pea mo tonatou mālohi, mo tanatou ʼu gaohi meʼa fakakākā mo te ʼu pule, pea mo tanatou gāue ʼaē ke maʼu te meʼa ʼaē ʼe nātou loto kiai.”

Ko Te Kau Fai Faka Mafola Feʼoloʼaki

Māʼiape la mo te Tuʼi Tapu ko Innocent 3 neʼe ina fakamoʼoni ki te kua kovi ʼaupito ʼo te aga ʼa te ’Ēkelesia, ʼuhi ko te kua tokolahi ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou fakafifihi kiai, mo te kau fai faka mafola feʼoloʼaki ʼo te Eulopa, tāfito ʼi te potu toga ʼo Falani pea mo te potu tokelau ʼo Italia. Tokolahi ia nātou ʼaia neʼe ko te kau cathares peʼe ko te kau Vaudois. Neʼe ina pupulaʼi te kau patele ʼi tanatou mole akoʼi te hahaʼi, ʼo ina ʼui fēnei: “ ʼE mole maʼu e te hahaʼi hanatou foʼi pane fakalaumālie heʼe mole koutou vaevae mo nātou.” Kae, ʼo mole ʼui ki te tuʼi tapu ko Innocent 3 ke ina foaki he ako faka Tohi-Tapu ki te hahaʼi, neʼe ina ʼui fēnei, “ ʼi te loloto fau ʼo te Tohi-Tapu, ʼe mole gata pe kia nātou ʼaē ʼe mole ʼatamai pea mo nātou ʼaē ʼe mole poto ʼi te lautohi, kae māʼiape la mo nātou ʼaē ʼe aga fakapotopoto pea mo ʼatamai, ʼe mole ia nātou he faiva lahi ki te mahino ʼaē ki te Tohi-Tapu.” Neʼe tapuʼi te lau ʼo te Tohi-Tapu ki te hahaʼi, gata pe ki te kau takitaki lotu, pea ki muli age, neʼe fakagafua pe ke lau ʼi te lea faka Latina.

Moʼo fakagata te fai faka mafola ʼa te hahaʼi ʼaē neʼe nātou fakafihiʼi te ’Ēkelesia, neʼe fakagafua e te tuʼi tapu ke laga he Kautahi ʼo he kau Felela Fai Faka Mafola, peʼe ko te kau Dominicains. ʼO kehekehe ia mo te kau takitaki lotu Katolika koloaʼia, ko te kau felela ʼaia neʼe fekauʼi ke nātou ʼolo ʼo faka mafola te ʼu akonaki ʼa te lotu Katolika orthodoxe ʼuhi ko te kau “heletiko” ʼo te potu toga ʼo Falani. Neʼe toe fekauʼi e te tuʼi tapu te ʼu hahaʼi ʼe nātou fakafofogaʼi ia ia, ke nātou felogoi mo te kau cathares pea mo nātou faigaʼi ke nātou taki mai ia nātou ki te faga ōvi Katolika. ʼI te mole hoko ʼo te ʼu faiga ʼaia, pea ʼi te matehi ʼo te tahi ʼi te kau fakafofoga ʼaia, lagi neʼe matehi pe e he heletiko, neʼe fakatotonu leva e te Tuʼi Tapu ko Innocent 3 ke fakahoko te Tau ki te kau Albigeois ʼi te 1209. Ko Albi neʼe ko te kolo neʼe hahaʼi ai te kau cathares, koia ko te ʼu hahaʼi fai hisitolia ʼo te ’Ēkelesia neʼe nātou talanoa ai ki te kau cathares ohage ko ni kau Albigeois pea neʼe nātou fakaʼaogaʼi te kupu ʼaia moʼo hinoʼi te kau “heletiko” fuli ʼo te potu fenua ʼaia, ʼo kau ai la mo te kau Vaudois. (Vakaʼi te talanoa.)

Neʼe Ko Ai Koa Te Kau Cathares?

Ko te kupu ʼaē ko te “cathare” ʼe haʼu mai te kupu faka Keleka ʼaē ko te ka·tha·rosʹ, ko tona faka ʼuhiga ʼe “maʼa.” Mai te 11 sēkulō ki te 14 sēkulō, neʼe mafola tāfito te lotu ʼa te kau Cathares ʼi Lombardy ʼi te potu tokelau ʼo Italia, pea mo Languedoc. Ko te ʼu akonaki ʼa te kau Cathares neʼe ko he fefioʼaki ʼa te dualisme ʼo te Potu Hihifo pea mo te gnosticisme, ʼaē lagi neʼe fakahu mai e te kau faifakatau koloā matāpule pea mo te kau misionea. ʼE fakamahinohino e te tohi The Encyclopedia of Religion te dualisme ʼa te kau cathares ohage ko he akonaki ʼe ko ʼona “fakatuʼutuʼu e lua: ko te fakatuʼutuʼu ʼe lelei, ʼe ina puleʼi te ʼu meʼa fuli ʼaē ʼi te faʼahi fakalaumālie, ko te tahi fakatuʼutuʼu ʼe kovi, ʼe ina puleʼi te ʼu meʼa ʼo te malamanei, ʼo kau ai la te sino ʼo te tagata.” ʼE tui te kau cathares ko Satana ʼaē neʼe ina fakatupu te ʼu meʼa ʼo te malamanei, ʼaē neʼe kua hinoʼi fakatomuʼa ke fakaʼauha. Neʼe nātou ʼamanaki ke nātou hāo mai te kovi, mai te ʼu meʼa ʼo te malamanei.

Ko te kau cathares neʼe ko ʼona ʼu koga e lua, ko te hahaʼi haohaoa, ʼaē ko te kau takitaki lotu, pea mo te hahaʼi tui ʼaē ko te hahaʼi fakalogo. Ko te hahaʼi haohaoa neʼe fakanofo nātou ʼaki te toʼotoʼoga ʼaē ko te papitema fakalaumālie, ʼe higoa ko te consolamentum. Neʼe hoko te faʼahi ʼaia ʼaki te hili ʼo te ʼu nima, ʼi te kua ʼosi ʼo te taʼu ʼaē neʼe fai ai kia nātou te ʼu ʼahiʼahi. Ko te fakatuʼutuʼu ʼo te toʼotoʼoga ke ina faka ʼāteaina mai ia nātou ʼaia, mai te pule ʼa Satana, ʼo fakamaʼa nātou ʼi te agahala fuli, pea mo foaki kia nātou te laumālie maʼoniʼoni. Koia la ʼaē kua fakahigoa ai nātou ko te kau “haohaoa,” ʼe faka ʼuhiga ki te tokosiʼi ʼe nātou gāue ohage ko ni ʼu minisi maʼa te hahaʼi tui. ʼE fakapapau ia nātou ʼaē ʼe haohaoa ke nātou maʼuli faka sakilifisio, ke nātou maʼuli ohage ko ni ʼu taupoʼou, pea ke nātou maʼuli masiva. Kapau neʼe kua nātou ʼohoana, pea ʼe tonu kia nātou ʼaē ʼe haohaoa ke nātou tuku ʼonatou ʼu hoa, koteʼuhi neʼe tui te kau cathares ko te tupuʼaga ʼo te agahala neʼe ko te ʼu felāveʼi fakasino.

Ko te hahaʼi tui logope la neʼe mole nātou maʼu he faʼahiga maʼuli ohage ko te kau monike, kae neʼe nātou tali te ʼu akonaki ʼa te kau cathares. ʼI te toʼotoʼoga ʼaē neʼe fakahigoaʼi ko te melioramentum, neʼe tuʼutuli ia ia ʼaē ʼe tui ʼo fakaʼapaʼapa ki te kau haohaoa, ʼo ina kole ke fakamolemole tana ʼu agahala pea ke fai age he tapuakina. Ke feala ki te hahaʼi tui hanatou maʼuli ohage ko te hahaʼi fuli pe, neʼe nātou fai mo te hahaʼi haohaoa te convenenza, peʼe ko he fuakava, ʼaē ʼe hoko ʼaki te papitema fakalaumālie peʼe ko te consolamentum ʼi te temi mate.

Ko Tanatou Manatu ʼo ʼUhiga Mo Te Tohi-Tapu

Logope la te fakaʼaoga lahi e te kau cathares ia te Tohi-Tapu, neʼe nātou faka ʼuhiga tāfito te Tohi-Tapu ohage ko he matapuna ʼo te ʼu meʼa ʼe mole moʼoni pea mo he ʼu fagana. ʼI tanatou ia manatu ʼe lahi te ʼu Tohi Faka Hepeleo ʼe haʼu mai te Tevolo. Neʼe nātou fakaʼaogaʼi te ʼu koga ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka, ohage ko te ʼu tohi ʼaē ʼe fakakeheʼi ai te kakano mo te laumālie, moʼo fakahāhā ʼo tanatou ʼu fihi faka filosofia. Ohage la, neʼe nātou fakaliliu te faikole ʼo te Tāmai ʼaē ʼe ʼi selo, ʼo nātou fetogi “te pane ʼo te ʼaho fuli” ʼaki te kupusiga palalau ʼaenī “te pane fakalaumālie,” heʼe maʼa nātou ko te pane fakasino ʼe faka ʼuhiga ohage ko he meʼa ʼe kovi.

ʼE lahi te ʼu akonaki ʼa te kau cathares ʼe fakafeagai ki te Tohi-Tapu. Ohage la, neʼe nātou tui ki te tuputupua ʼo te nefesi pea mo te ʼui ʼaē, ka mate he tahi ʼe ʼalu tona laumālie ʼo maʼuli ʼi he manu, pe ko he tagata pe ko he tahi age meʼa. (Vakaʼi ia Tagata Tānaki 9:5, 10; Esekiele 18:4, 20.) Tahi ʼaē meʼa, neʼe nātou fakatafito tanatou ʼu akonaki ki te ʼu tohi ʼe mole haʼu mai te ʼAtua. Kae logope la te ʼu faʼahi ʼaia, ʼaki te lahi ʼaupito ʼo te fakaliliu e te kau cathares te tahi ʼu koga ʼo te Tohi-Tapu ki te lea ʼo te fenua, neʼe nātou faka fealagia ai ke ʼiloa ʼaupito te tohi ʼaia ʼi te Moyen-Âge.

ʼE Mole Ko He Kau Kilisitiano

Ko te hahaʼi haohaoa ʼo te lotu ʼaia neʼe nātou ʼui ko nātou ʼaē ʼe nātou fetogi te kau ʼapositolo, pea koia neʼe nātou fakahigoaʼi ai ia nātou totonu ko te kau “Kilisitiano,” ʼo nātou faka maʼuhigaʼi te faʼahi ʼaia ʼaki tanatou hilifaki kiai te kupu “moʼoni” peʼe ko te kupu “lelei.” Kae, ʼi tona fakahagatonu, ʼe lahi te ʼu akonaki ʼa te kau cathares neʼe mole pipiki ki te Lotu Faka Kilisitiano. Logope la te tui ʼa te kau cathares ko Sesu ko te ʼAlo ʼo te ʼAtua, kae neʼe nātou fakafisi ki tana haʼu ʼaē ʼo tupu tagata pea mo tona sakilifisio faitotogi. ʼI te hala ʼaē ʼo tanatou fakamahinohino ia te talanoa ʼa te Tohi-tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatūʼa ʼo te kakano pea mo te malamanei, neʼe nātou faka ʼuhigaʼi ia meʼa fuli ʼe haʼu mai te kovi. Kae neʼe nātou tāʼofi te akonaki ʼaē ko Sesu neʼe feala pe ia ke ina maʼu tona sino fakalaumālie pea ʼuhi he neʼe haʼu ki te kele neʼe ʼasi pe ia ʼaki te sinoʼi tagata. Ohage ko te kau ʼaposita ʼo te ʼuluaki sēkulō, ko te kau cathares neʼe ko “te ʼu hahaʼi [neʼe] mole nātou fakamoʼoni ko Sesu Kilisito [neʼe] haʼu ʼi te kakano.”—2 Soane 7.

ʼI tana tohi Medieval Heresy, ʼe ʼui e M. D. Lambert, ko te kau cathares neʼe nātou “fetogi te aga faka Kilisitiano ʼaki te maʼuli faka monike fakakinau, . . . ʼo nātou molehi te totogi ʼo te ʼu agahala ʼi tanatou mole fakamoʼoni ki te mālohi hāofaki ʼaē ʼo te [mate ʼo Kilisito].” ʼE ina fakatokagaʼi ʼe “felogoi lelei te hahaʼi haohaoa pea mo te kau faiako faka monike ʼo te Potu Hihifo, te kau monike ʼo te lotu Putisi pea mo te kau monike ʼo Siaina peʼe ko Initia, mo te hahaʼi tui ʼo te ʼu misitelio Orphiques, peʼe ko te kau faiako ʼo te Gnosticisme.” ʼI te akonaki ʼa te kau cathares, neʼe ʼui ia ʼe mole nātou maʼu te hāofaki ʼaki te sakilifisio faitotogi ʼo Sesu Kilisito, kae ʼe nātou maʼu ʼaki te fakalogo ki te consolamentum, peʼe ko te papitema ʼi te laumālie maʼoniʼoni. Kia nātou ʼaia kua fakamaʼa, ko te mate ʼe ina foaki anai he ʼāteaina mai te meʼa ʼaia.

Neʼe Mole Ko He Tau Maʼoniʼoni

Ko te hahaʼi, ʼi tanatou kua fiu ʼi te ʼu fakakinau mālohi ʼa te kau takitaki lotu pea mo te kua mafola ʼo te ʼu aga heʼeʼaoga, neʼe nātou leleiʼia te faʼahiga maʼuli ʼa te kau cathares. Ko te hahaʼi haohaoa neʼe nātou fakatatau te ’Ēkelesia Katolika pea mo tana hiérarchie ki “te sinakoka ʼo Satana” pea mo “te faʼe ʼo te ʼu paomutu” ʼaē ʼe talanoa kiai te tohi ʼo te Fakahā 3:9 pea mo te Fakahā 17:5. Neʼe tuputupu te lotu ʼa te kau cathares pea neʼe nātou mālohi age ʼi te ’Ēkelesia ʼo te potu toga ʼo Falani. Neʼe fakatuʼutuʼu te Tuʼi Tapu ko Innocent 3 ke ina fakahoko pea mo totogi te Tau ʼaē neʼe higoaʼi ko te tau ki te kau Albigeois, pea neʼe ko te ʼuluaki tau ʼaia neʼe fai e te Keletiate ki te ʼu hahaʼi neʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau Kilisitiano.

ʼAki te ʼu tohi pea mo te ʼu tagata fakafofoga, neʼe fakakinauʼi e te tuʼi tapu te kau ʼaliki Katolika, pea mo te ʼu tagata tau heka hōsi ʼo te Eulopa ke nātou kau ki te tau ʼaia. Neʼe ina fakapapau ʼe fakamolemole anai tanatou ʼu agahala pea ʼe maʼu anai te ʼu koloā ʼo Languedoc e nātou fuli ʼaē ka nātou kau anai ki te tau moʼo pulihi ʼo te agatuʼu ki te ’Ēkelesia “tatau aipe pe koteā te faʼahiga meʼa ʼaē ka nātou fakaʼaogaʼi anai ki te tau ʼaia.” Neʼe tali tana kole. ʼAki te takitaki e te kau fakafofoga pea mo te kau monike ʼo te lotu Katolika, ko te kautau ʼo te koluse ʼaē neʼe fefioʼaki ai te hahaʼi kehekehe mai te potu tokelau ʼo Falani, ʼo Flandres, pea mo Siamani neʼe fagona ʼi te potu toga ʼo te Vallée du Rhône.

Ko te fakapogi ʼo te kau Béziers neʼe fakaʼiloga ʼaki ai te kamataʼaga ʼo te tau faka Kilisitiano ʼaē neʼe pulihi ai ia Languedoc ʼi te afi pea mo te toto. Ko Albi, mo Carcassonne, mo Castres, mo Foix, mo Narbonne, mo Termes, pea mo Toulouse, ko te ʼu kolo fuli ʼaia neʼe hoko kiai te ligi toto ʼa te ʼu kautau ʼo te koluse. ʼI te ʼu kolo mālohi ʼa te kau Cathares ohage ko Cassès, ko Minerve, pea mo Lavaur, ko te ʼu hahaʼi haohaoa ʼe lauʼi teau neʼe tutu ʼi te ʼu pou. ʼI te manatu ʼa te monike ko Pierre des Vaux-de-Cernay pea ʼe ko he tagata fai hisitolia, ko te ʼu kautau ʼo te koluse ‘neʼe nātou tutu maʼuli te hahaʼi haohaoa, pea neʼe nātou fiafia.’ ʼI te 1229, hili taʼu e 20 ʼo te tau pea mo te fakaʼauha, neʼe puleʼi ia Languedoc e Falani. Kae neʼe mole heʼeki ʼosi te fakapogi.

ʼE Molehi e Te Inikisisio Te Kau Heletiko

ʼI te 1231, ko te Tuʼi Tapu ko Gregory 9 neʼe ina fakatuʼu te Inikisisio faka tuʼi tapu moʼo lagolago ki te tau ʼa te kautau.a Neʼe ʼuluaki fakatafito te tuʼu faka Inikisisio ki te fakahā ʼo te ʼu higoa ʼo te kau heletiko pea mo te ʼu fakakinau fakamālohi, pea ki muli age, ʼaki te ʼu fakamamahi. Neʼe fakatuʼutuʼu te Inikisisio ke ina molehi ia nātou ʼaē neʼe mole feala ke fakaʼauha e te heletā. Ko te ʼu tuʼi fakamāu ʼo te Inikisisio—tokolahi ia nātou neʼe ko te kau felela Dominicains pea mo te kau felela Franciscains—neʼe tonu ke nātou fakalogo pe nātou ki te tuʼi tapu. Ko te tutu ʼaē ʼo te hahaʼi ʼi te afi, neʼe ko te fakatūʼa ʼaē neʼe fai ki te kau heletiko. ʼUhi ko te tauhi fakavale ʼa te hahaʼi ki te lotu pea mo te agamālohi ʼo te hahaʼi ʼo te Inikisisio, neʼe malaga ai te ʼu fakafeagai ʼi te tahi ʼu potu, ʼi Albi pea mo Toulouse. ʼI Avignonet, neʼe matematehi ia nātou fuli ʼaē neʼe kau ki te telepinale ʼo te Inikisisio.

ʼI te 1244, ko te ʼohofiʼi ʼo te moʼuga mālohi ʼo Montségur, te nonoʼaga fakamuli ʼaia ʼo te hahaʼi haohaoa e tokolahi, neʼe ko te matehi fakaʼosi ʼaia ʼo te kau cathares. E lagi ko te toko 200 tagata pea mo fafine neʼe tutu ʼi te ʼu pou. Lolotoga te ʼu taʼu, neʼe maʼu e te Inikisisio te ʼu cathares ʼaē neʼe kei toe. Ko te cathare fakamuli, neʼe tutu ʼi te pou ʼi Languedoc ʼi te 1330. ʼE ʼui fēnei e te tohi Medieval Heresy: “Ko te tō ʼo te lotu ʼa te kau cathares neʼe ko te ʼuluaki tau fakaʼaliʼaliki ʼaia ʼo te Inikisisio.”

ʼE mahino ia, ko te kau cathares neʼe mole ko te kau Kilisitiano moʼoni. Kae ʼe feala koa ke ʼui neʼe tonu te meʼa ʼaē neʼe fai e te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe nātou lau ko nātou ko te kau Kilisitiano, ʼi tanatou matematehi te kau heletiko ʼaia ʼuhi ko tanatou laukovi ki te ’Ēkelesia Katolika? Ko tanatou ʼu hahaʼi fakataga pea mo fai fakapō ʼo te lotu Katolika neʼe nātou fakalainoaʼi te ʼuhiga ʼo te ʼAtua pea mo Kilisito, pea neʼe mole nātou fakafofoga fakaleleiʼi te Lotu Faka Kilisitiano moʼoni ʼi tanatou fakamamahiʼi pea mo matematehi ia te toko lauʼi teau hogofulu afe hahaʼi ʼaē neʼe fakafeagai kia nātou.

[Nota ʼi te lalo pasina]

a Kapau ʼe koutou fia maʼu he tahi ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga mo te Inikisisio ʼo te Moyen-Age, koutou vakaʼi te alatike “Les horreurs de lʼInquisition” ʼi te Réveillez-vous! ʼo te ʼaho 22 ʼo ʼApelili 1986, ʼaē neʼe tā e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., te pasina 20 ki te 23.

[Talanoa ʼo te pasina 28]

KO TE KAU VAUDOIS

ʼI te fakaōvi ki te fakaʼosi ʼo te 12 sēkulō ʼo totatou temi, ko Pierre Valdès, peʼe ko Pierre Valdo, ko te tagata fakatau koloā lahi ʼo Lyon, neʼe lagolago ki te totogi ʼo te ʼu ʼuluaki fakaliliu ʼo te tahi ʼu koga ʼo te Tohi-Tapu ki te ʼu lea kehekehe ʼo te Province, te lea ʼaē neʼe palalauʼi ʼi te potu toga pea mo te potu toga-hihifo ʼo Falani. ʼI tona ʼuhiga tagata Katolika fakamalotoloto, neʼe ina līaki tana matani gāue, pea neʼe ina fakaʼaogaʼi tona maʼuli ki te faka mafola ʼo te Evaselio. Tokolahi te kau Katolika neʼe nātou muliʼi ia ia pea neʼe nātou liliu ko ni kau faka mafola feʼoloʼaki, ʼuhi ko tanatou fehiʼa ʼaē ki te aga fakahehema ʼa te kau takitaki lotu.

Mole tuai pea felāveʼi Valdo mo te fakafeagai ʼa te kau takitaki lotu ʼo te kolo, pea neʼe nātou fakalotoʼi te tuʼi tapu ke fakagata tana fai fagonogono haʼele. Koʼeni tana tali ʼaē neʼe ina fai: “ ʼE tonu ke tou fakalogo ki te ʼAtua, ka mole tou fakalogo ki te tagata.” (Vakaʼi ia Gāue 5:29.) ʼI tana mole fakafisi ki tana tui, neʼe fakamavae leva ia Valdo ʼi te lotu Katolika ʼaē neʼe nofo ai. Ko tana kau tisipulo, ʼaē neʼe fakahigoaʼi ko te kau Vaudois, peʼe ko te ʼu Tagata Māsisiva ʼo Lyon, neʼe nātou faiga mālohi ke nātou muliʼi tana faʼifaʼitaki, ʼo nātou fai faka mafola taki toko lua ʼi te ʼu ʼapi ʼo te hahaʼi. Neʼe iku te faʼahi ʼaia ki te mafola fakavilivili ʼo tanatou ʼu akonaki ʼi te potu toga, ʼi te potu hahake, pea mo te ʼu faʼahi ʼo te potu tokelau ʼo Falani, ʼo toe feiā pe mo te potu tokelau ʼo Italia.

Neʼe nātou ʼekenaki tāfito te hahaʼi ke nātou toe vakaʼi te ʼu akonaki pea mo te ʼu tauhi ʼo te ʼuluaki Lotu Faka Kilisitiano. Neʼe nātou fakafihiʼi te tahi ʼu akonaki, ohage ko te pulekatolio, te ʼu faikole ʼo ʼuhiga mo te kau mate, te tauhi ʼo Malia, te ʼu faikole ki te ʼu “sagato,” te ʼu fakamolemole, te atolasio ʼo te koluse, te Eukalisitia, pea mo te papitema ʼo te ʼu kiʼi tamaliki.b

Ko te ʼu akonaki ʼa te kau Vaudois neʼe kehekehe ʼosi ia mo te ʼu akonaki dualistes ʼa te kau cathares ʼaē ʼe mole fakatafito ki te Lotu Faka Kilisitiano, pea ʼi ʼihi temi ʼe mole feala hakita mahino kiai. Ko te meʼa ʼaia neʼe hoko ʼuhi ko te ʼu fakafihi ʼa te Lotu Katolika ʼaē neʼe faiga mālohi ke ina fakatatau te ʼu meʼa ʼaē ʼe faka mafola e te kau Vaudois mo te ʼu akonaki ʼa te kau Albigeois, peʼe ko te kau cathares.

[Kiʼi Nota]

b Kapau ʼe koutou fia maʼu he tahi ʼu fakamahinohino ʼo ʼuhiga mo te kau Vaudois, koutou vakaʼi ʼi te alatike “Les Vaudois—des hérétiques ou des hommes épris de vérité?” ʼi Te Tule Leʼo ʼo te ʼaho 1 ʼo Novepeli 1981, ʼi te pasina 12 ki te 15.

[Paki ʼo te pasina 29]

Ko te toko fitu afe neʼe mamate ʼi te ’Ēkelesia ʼo Ste. Marie Madeleine ʼi Béziers, ʼaē neʼe fakapogi ai e te ʼu kautau ʼo te koluse te toko 20 000 hahaʼi tagata, mo fafine pea mo tamaliki

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae