Te Moʼoni ʼo ʼUhiga Mo Sesu
ʼE HAGE ʼe mole feala ke gata ʼi he temi te ʼu fakakaukau pea mo te ʼu manatu fakamahalohalo ʼo ʼuhiga mo Sesu pea mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina fakahoko. Kae koteā te meʼa ʼaē ʼe ʼui e te Tohi-Tapu? Koteā ʼaē ʼe ina fakahā mai kia tatou ʼo ʼuhiga mo Sesu Kilisito?
Koteā Te Meʼa ʼAē ʼe ʼUi e Te Tohi-Tapu
ʼI takotou lau fakalelei te Tohi-Tapu, ʼe koutou fakatokagaʼi anai te ʼu manatu tāfito ʼaenī:
◻ Ko Sesu ko te ʼAlo ʼulu tokotahi ʼo te ʼAtua, te ʼuluaki tupu ʼo meʼa fuli.—Soane 3:16; Kolose 1:15.
◻ Kua hili nei kiai taʼu e lua afe, neʼe tuku ifo e te ʼAtua ia Sesu ke tupu tagata ʼi te ʼalo ʼo te taupoʼou Sutea.—Mateo 1:18; Soane 1:14.
◻ Ko Sesu neʼe mole ko he tagata agalelei pe. Neʼe ko he tagata neʼe hā katoa ai te ʼuhiga ʼatua ʼo tana Tāmai, ia Sehova ʼAtua.—Soane 14:9, 10; Hepeleo 1:3.
◻ Lolotoga tona minisitelio ʼi te kele, neʼe ʼofa ia Sesu ʼo foaki te ʼu meʼa neʼe ʼaoga ki te hahaʼi ʼaē neʼe maʼuli kinakina. Neʼe ina fai te ʼu milakulo moʼo fakamālōlō ʼo te hahaʼi mahaki, pea neʼe ina fakatuʼuake mo te kau mate.—Mateo 11:4-6; Soane 11:5-45.
◻ Neʼe kalagaʼi e Sesu te Puleʼaga ʼo te ʼAtua, ʼo ina ʼui ʼe ko te ʼamanaki pe ʼaia e tahi ki te ʼu mamahi ʼo te malamanei, pea neʼe ina akoʼi tana kau tisipulo ke nātou fai te gāue fai faka mafola.—Mateo 4:17; 10:5-7; 28:19, 20.
◻ ʼI te ʼaho 14 ʼo Nisani (ʼi te teitei ʼaho 1 ʼo ʼApelili), ʼi te taʼu 33 ʼo totatou temi, neʼe puke ia Sesu, ʼo fakamāuʼi, ʼo fakatūʼa, pea neʼe matehi ʼuhi ko te ʼu tukugakovi hala ʼaē neʼe fai ʼo ʼuhiga mo ia.—Mateo 26:18-20, 48–27:50.
◻ Ko te mate ʼo Sesu ʼe ko te totogi ʼaia moʼo hāofaki ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe tui kia te ia ke nātou hāo mai tonatou ʼuhiga agahala, pea mo ina avahi ai te ala ki te maʼuli heʼegata kia nātou fuli ʼaē ʼe tui kia te ia.—Loma 3:23, 24; 1 Soane 2:2.
◻ ʼI te ʼaho 16 ʼo Nisani, neʼe fakatuʼuake ia Sesu, pea mole fualoa pea hake ia ki selo ʼo foaki ki tana Tāmai te maʼuhiga ʼo tona maʼuli fakatagata haohaoa.—Maleko 16:1-8; Luka 24:50-53; Gāue 1:6-9.
◻ ʼI tona ʼuhiga Hau ʼaē neʼe fakanofo e Sehova, ko Sesu ʼi tona kua fakatuʼuake, kua ina maʼu te mālohi katoa moʼo fakahoko te fakatuʼuake ʼaē neʼe fakatuʼutuʼu e te ʼAtua ʼi te kamataʼaga ʼo ʼuhiga mo te tagata.—Isaia 9:6, 7; Luka 1:32, 33.
Koia, ʼe fakahā mai e te Tohi-Tapu ko Sesu ʼe ko he koga maʼuhiga ʼi te fakahoko ʼo te ʼu fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua. Kae ʼe lava feafeaʼi hakotou ʼiloʼi ʼe ko te Sesu moʼoni ʼaia—te Sesu ʼaē ʼe talanoa kiai te hisitolia, ʼaē neʼe tupu ʼi Petelehemi pea neʼe haʼele ʼi te kele ʼaenī kua hili kiai taʼu e 2 000?
Te Tafitoʼaga ʼo Tatatou Falala
ʼE lahi te ʼu manatu fakatupu lotolotolua ʼe feala ke pulihi, mo kapau ʼe koutou lau te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano, ʼo koutou tali te ʼu manatu ʼaē ʼe fakahā ai. Kapau ʼe koutou fai te faʼahi ʼaia, pea ʼe koutou fakatokagaʼi anai ko te fakamatala ʼo te Tohi-Tapu ʼe mole ko he fakamatala pe ia ʼo he ʼu meʼa neʼe hoko, ohage ko te ʼu fagana. Kae, ʼe koutou fakatokagaʼi anai ʼe talanoa ki te ʼu higoa, ki te ʼu taʼu, ki te ʼu ʼaho, ki te ʼu māhina, pea mo te ʼu koga meʼa totonu. (Ohage la, koutou vakaʼi ia Luka 3:1, 2.) Pea tahi ʼaē meʼa, ʼe fakamatala fakahagatonu ai te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai e te kau tisipulo ʼa Sesu, ʼo feala ai kia ia ʼaē ʼe lautohi ke falala ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe ina lau. Ko nātou ʼaē ʼe nātou tohi te ʼu Evaselio, neʼe mole nātou faigaʼi ke nātou fakaū tanatou ʼu hala—māʼiape la mo nātou totonu, koteʼuhi he neʼe nātou fakamatala he ʼu meʼa ʼe totonu. ʼIo, ʼe koutou fakatokagaʼi anai ko te Tohi-Tapu ʼe ina fakahā te moʼoni.—Mateo 14:28-31; 16:21-23; 26:56, 69-75; Maleko 9:33, 34; Kalate 2:11-14; 2 Petelo 1:16.
Kae ʼe ʼi ai te tahi ʼu meʼa. Ko te ʼu maʼu faka alekeolosia neʼe lahi tanatou fakamoʼoni ki te ʼu fakamatala ʼo te Tohi-Tapu. Ohage la, kapau ʼe koutou ʼaʼahi ia Selusalemi, te fale ʼaē ʼe tuku ai te ʼu meʼa ʼāfea ʼo Iselaele, ʼe koutou sisio ai anai ki he foʼi maka ʼe tuʼu ai te higoa ʼo Posio Pilato. Ko te tahi ʼu maʼu faka alekeolosia ʼe nātou fakamoʼoni kia Lisaniasi pea mo Selesio Paulo, ʼaē ʼe talanoa ki ai te Tohi-Tapu, ʼe ko he ʼu hahaʼi neʼe maʼuʼuli moʼoni kae mole ko he ʼu hahaʼi neʼe faʼu pe ia e te kau Kilisitiano ʼi tanatou ʼu fakamatala ʼo te ʼuluaki sēkulō. Ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe fakamatala ʼi te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano (Tauhi Foʼou), ʼe fakamoʼoni kiai te ʼu tagata faitohi ʼo te temi muʼa, ohage ko Juvenal, mo Tacite, mo Sénèque, mo Suétone, mo Pline le Jeune, mo Lucien, mo Celse, pea mo te tagata fai hisitolia Sutea ʼāfea ko Josèphe.a
Ko te ʼu fakamatala ʼaē ʼe fakahā ʼi te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano, neʼe tali fakalelei e te lauʼi afe hahaʼi ʼaē ʼe maʼuʼuli ʼi te ʼuluaki sēkulō. Māʼiape la mo te ʼu fili ʼo te Lotu Faka Kilisitiano, neʼe mole nātou fakafisi ki te moʼoni ʼo te ʼu meʼa ʼaē neʼe talanoa kiai ia Sesu pea mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina fai. ʼO ʼuhiga mo te ʼui ʼaē neʼe lagi faʼu e te ʼu tisipulo ʼa Sesu te ʼu hisitolia ʼo ʼuhiga mo ia ʼi tana ʼosi mate, ʼe fakamatala fēnei e te Polofesea ko F. F. Bruce: “ ʼE mole ko he meʼa faigafua te ʼui ʼaē ko te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e Sesu pea mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina fai ʼi te ʼuluaki sēkulō, neʼe ko he ʼu meʼa pe ia neʼe faʼufaʼu e he kau tagata faitohi, he neʼe tokolahi Tana kau tisipulo neʼe kei maʼuʼuli, pea neʼe feala ke nātou manatuʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko pea mo te meʼa ʼaē neʼe mole hoko. . . . Neʼe mole feala ke fakamatala e te kau tisipulo he ʼu meʼa neʼe mole hoko moʼoni (ʼo nātou kākāʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko), he neʼe feala ai ke fakahā e te hahaʼi ʼaē ka nātou lau te ʼu hala ʼaia.”
He Koʼe ʼe Mole Nātou Tui
Kae, ko ʼihi kau popoto ʼe mole nātou lotolotolua. ʼE nātou ʼui ko te ʼu fakamatala ʼo te Tohi-Tapu ʼe ko he ʼu loi, kae ʼe nātou vakavakaʼi te ʼu tohi ʼaē neʼe mole tohi ʼaki te laumālie ʼo te ʼAtua pea ʼe nātou ʼui ko te ʼu tohi ʼaia neʼe mole moʼoni! Koteā tona tupuʼaga? ʼE hā lelei mai, ʼe lahi te ʼu meʼa ʼaē ʼe maʼu ʼi te ʼu fakamatala ʼo te Tohi-Tapu, ʼe mole fia tui kiai te tokolahi ʼo te kau popoto ʼo te temi nei.
ʼI tana tohi Union Bible Companion, ʼaē neʼe tā ʼi te taʼu 1871, neʼe fakahā e S. Austin Allibone te meʼa faigataʼa ki te hahaʼi ʼaē ʼe mole tui ki te ʼu Evaselio. Neʼe ina tohi fēnei: “Koutou fehuʼi ki he tahi ʼe lotolotolua ʼo ʼuhiga mo te moʼoni ʼo te hisitolia ʼo te Evaselio, pe koʼe ʼe tui ki te ʼui ʼaē neʼe mate ia Sesale ʼi te fale lotu ʼāfea ʼo Loma, pe ko te ʼui ʼaē neʼe fakanofo e te Tuʼi Tapu ko Leo 3 ia Charlemagne ke hau ʼi te potu hihifo ʼi te taʼu 800? . . . ʼE mātou faka tui ki te ʼu talanoa fuli ʼaia . . . ʼaē neʼe fai ʼo ʼuhiga mo te ʼu tagata ʼaia; koteʼuhi ʼe mātou maʼu te ʼu fakamoʼoni ʼo te hisitolia ko te ʼu tagata ʼaia neʼe nātou maʼuʼuli moʼoni. . . . Kapau, ʼaki te ʼu fakamoʼoni ʼo te hisitolia ʼaia, ʼe mole fia tui he tahi kiai, ʼe tou lītuʼa kia nātou ohage ko he ʼu hahaʼi ʼe logogataʼa pe ko he ʼu hahaʼi ʼe mole feala ke akoʼi age kia nātou he meʼa. Kae koteā anai koa te meʼa ʼaē ka tou ʼui ʼo ʼuhiga mo nātou ʼaē, logope la te lahi ʼo te ʼu fakamoʼoni ʼaē ʼe maʼu ʼi te temi ʼaenī ʼo ʼuhiga mo te moʼoni ʼo te Tohi-Tapu, kae ʼe nātou ʼui ʼe nātou lotolotolua? . . . ʼE mole nātou fia tui ki te meʼa ʼaē ʼe ina fakamālaloʼi, pea mo ina fakamālohiʼi nātou ke fetogi tonatou maʼuli.”
ʼIo, ko ʼihi ʼaē ʼe mole nātou tui ki te ʼu meʼa ʼaia, ʼe ʼi ai te tahi ʼu meʼa ʼaē ʼe tupu ai tanatou fakafisi ki te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano. ʼE mole nātou fakafihiʼi nātou te moʼoni ʼo te ʼu tohi ʼaia, kae ʼe mole nātou fia mulimuli ki tana ʼu lekula. Ohage la, neʼe ʼui fēnei e Sesu ki tana kau tisipulo: “ ʼE mole nātou kau ʼi te malamanei, ohage pe ko ʼau, ʼe mole ʼau kau ʼi te malamanei.” (Soane 17:14) Kae, tokolahi ia nātou ʼaē ʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau Kilisitiano ʼe nātou kau tāfito ki te ʼu meʼa faka politike ʼo te mālama, ʼo feiā aipe mo te ʼu tau ʼaē ʼe lahi ai te ligi toto. Ko te tokolahi ʼe mole nātou fia mulimuli ki te ʼu lekula ʼo te Tohi-Tapu, kae ʼe nātou fia fai ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe nātou loto kiai.
Tahi ʼaē meʼa, tou vakaʼi te ʼu aga ʼaē ʼe tonu ke fai. Neʼe fakatonutonuʼi e Sesu te kokelekasio ʼo Tiatile ʼuhi ko tana fakagafua ia te folonikasio. Neʼe ina ʼui age kia nātou: “Ko ʼau ʼaē ʼe ina vakaʼi te ʼu ifiifi pea mo te ʼu loto, pea ʼe ʼau foaki atu anai kia koutou takitokotahi ʼo mulimuli pe ki takotou gāue.”b (Fakahā 2:18-23) Pea tahi ʼaē meʼa, ʼe mole moʼoni koa la ko te tokolahi ʼaē ʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau Kilisitiano ʼe nātou fakafisi ki te ʼu pelesepeto ʼo ʼuhiga mo te aga ʼaē ʼe tonu ke fai? ʼE nātou fakafisi ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼui e Sesu, kae ʼe mole nātou fakafisi ki tanatou ʼu aga heʼeʼaoga.
ʼI tanatou mole tali te Sesu ʼo te Tohi-Tapu, neʼe fakatupu e te kau popoto te Sesu ʼaē ʼe nātou manatu kiai. ʼE nātou lākahala ʼi te ʼu manatu hala ʼaē ʼe tupu ai te tukugakoviʼi hala ʼo te kau tagata faitohi ʼo te ʼu Evaselio. ʼE nātou taupau te ʼu koga ʼo te maʼuli ʼo Sesu ʼaē ʼe nātou fia tali, kae nātou fakafisi ki te tahi ʼu koga ʼo tona maʼuli, pea nātou hilifaki kiai tanatou ʼu manatu. ʼI tona ʼuhiga moʼoni, ko tanatou tagata poto ʼaē neʼe feʼaluʼaki ʼi hē mo hē, te tagata fakatupu maveuveu, ʼe mole ko te Sesu ʼo te hisitolia ʼaē neʼe nātou ʼui ʼe nātou kumi; kae, ko tanatou ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo Sesu ʼe ko he ʼu meʼa pe ia neʼe nātou fakakaukauʼi e nātou totonu.
Tou Kumi Te Sesu Moʼoni
Neʼe faiga ia Sesu ke ina uga te ʼu loto ʼo nātou ʼaē ʼe holi fakamalotoloto ki te moʼoni pea mo te faitotonu. (Mateo 5:3, 6; 13:10-15) Ko nātou ʼaia ʼe nātou tali te fakaafe ʼaenī ʼa Sesu: “Koutou ʼōmai kia te ʼau, ia koutou fuli ʼaē ʼe kinakina pea mo mafasia, pea ʼe ʼau fakafimālie anai koutou. Koutou toʼo kia koutou taku ʼakau toho pea ke koutou ako ia te ʼau, heʼe ʼau agamālū pea mo loto agavaivai, pea ʼe koutou maʼu anai he fīmālie ki ʼokotou nefesi. Heʼe ko taku ʼakau toho ʼe mālū pea ko taku kavega ʼe maʼamaʼa.”—Mateo 11:28-30.
Ko te Sesu moʼoni ʼe mole maʼu ʼi te ʼu tohi ʼaē neʼe fai e te kau popoto ʼo te temi nei; pea ʼe mole maʼu ia ʼi te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate, ʼaē kua liliu ko te faʼahi ʼaē ʼe fakatuputupu ai te ʼu talatisio fakatagata. ʼE feala ke koutou maʼu te Sesu moʼoni ʼaia ʼi takotou Tohi-Tapu. ʼE koutou loto koa ke koutou ʼiloʼi he tahi ʼu meʼa ʼe koutou ako ʼo ʼuhiga mo ia? ʼE lotolelei anai te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ke nātou tokoni atu kia koutou ʼi te faʼahi ʼaia.
[Nota ʼi te lalo pasina]
a Kapau ʼe koutou fia ʼiloʼi he tahi ʼu meʼa, koutou vakaʼi te tohi La Bible—Parole de Dieu ou des hommes? ʼi te kapite 5, pasina 55 ki te 70, ʼaē neʼe tā e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
b ʼI te Tohi-Tapu, ʼe tautau faka ʼuhiga te ʼu ifiifi ki te ʼu manatu loloto pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼi te loto ʼo he tahi.
[Talanoa ʼo te pasina 6]
TE ʼU VALOKI ʼI TE ʼU SĒKULŌ
Ko te ʼu valoki ʼo ʼuhiga mo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano neʼe kamata kua hili kiai taʼu e 200 tupu, ʼi te ʼui fēnei ʼa te tagata fai filosofia Siamani ko Hermann Samuel Reimarus (1694-1768): “ ʼE mātou lākatonu ʼi tamatou fakakeheʼi te akonaki ʼa te kau ʼApositolo ʼi tanatou ʼu tohi, pea mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakahā Totonu e Sesu ʼi Tona maʼuli pea mo tana faiakonaki.” Talu mai ia Reimarus, ʼe lahi te kau popoto neʼe akoʼi ke nātou maʼu te manatu ʼaia.
ʼE fakatokagaʼi fēnei e te tohi The Real Jesus ʼe lahi te ʼu hahaʼi ʼo te temi muʼa neʼe nātou fai te ʼu valoki, kae neʼe mole nātou faka ʼuhiga ia nātou ʼe ko he kau ʼaposita. Kae, “neʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau Kilisitiano moʼoni, ʼuhi ko tanatou maumauʼi te ʼu akonaki fakatagata pea mo te hoʼi mataku.” ʼI tanatou manatu, ko te hahaʼi ʼaē ʼe nātou sivi peʼe moʼoni te ʼu tohi faka Tohi-Tapu, neʼe ko he “koga moʼo fakamaʼa ai te Lotu Faka Kilisitiano.”
Ko te meʼa fakatupu mamahi heʼe kua liliu te Keletiate ko he faʼahi ʼe fakatuputupu ai te ʼu talatisio fakatagata. Ko te ʼu akonaki ʼo ʼuhiga mo te nefesi tuputupua, te Tahitolu, pea mo te ʼifeli kakaha, ʼe ko he ʼu akonaki ʼe fakafeagai ki te Tohi-Tapu. Kae neʼe mole lākahala te kau faitohi ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te ʼulihi ʼo te moʼoni. Neʼe nātou fakafeagai ki te ʼu ʼuluaki akonaki loi ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼuluaki sēkulō, he neʼe faitohi ia Paulo ʼo ina ʼui neʼe “kua kamata gāue” te ʼapositasia ʼi te lotolotoiga ʼo nātou ʼaē neʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau Kilisitiano. (2 Tesalonika 2:3, 7) ʼE feala ke tou falala ko te meʼa ʼaē ʼe tuʼu ʼi te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano, ʼe ko te ʼu fakamatala ʼo he ʼu meʼa neʼe hoko moʼoni ʼi te hisitolia pea ʼe ko he ʼu akonaki moʼoni.
[Talanoa ʼo te pasina 7]
NEʼE TOHI TE ʼU EVASELIO ʼANAFEA?
ʼE lahi te ʼu hahaʼi valoki ʼo te Tauhi Foʼou, ʼe nātou ʼui neʼe hoki tohi te ʼu Evaselio ʼaia ʼi te ʼosi hoko ʼo te ʼu meʼa ʼaē ʼe nātou talanoa kiai, pea ʼe mahino ia ʼe lahi te ʼu meʼa ʼe tohi ai ʼe mole totonu.
Kae, ʼe ʼi ai te ʼu meʼa ʼe nātou fakamoʼoni ai, neʼe kua fualoa te tohi ʼo te ʼu tohi ʼa Mateo, ʼa Maleko pea mo Luka. Ko te ʼu kiʼi mataʼi tohi ʼaē ʼe tuʼu ʼi te tohi ʼa Mateo ʼe hā ʼaki ai neʼe fai te tohi ʼi te taʼu 41 ʼo totatou temi. Neʼe lagi fai e Luka tana tohi ʼi te vaha ʼo te taʼu 56 pea mo te taʼu 58 ʼo totatou temi, koteʼuhi ko te tohi ʼo te ʼu gāue (ʼaē neʼe lagi fakaʼosi ʼi te taʼu 61 ʼo totatou temi) ʼe hā mai ai ko te tagata faitohi ko Luka, neʼe kua ina fai tana “ ʼuluaki fakamatala,” ia te Evaselio. (Gāue 1:1) Ko te Evaselio ʼo Maleko neʼe fai ʼi Loma lolotoga te ʼuluaki peʼe ko te lua pilisoniʼi ʼo te ʼapositolo ko Paulo—lagi ʼi te vaha ʼo te taʼu 60 pea mo te taʼu 65 ʼo totatou temi.
ʼE fakamoʼoni te polofesea ko Craig L. Blomberg ki te ʼui ʼaē neʼe kua fualoa te tohi ʼo te ʼu Evaselio ʼaia. ʼE ina ʼui kapau ʼe tou hilifaki kiai te Evaselio ʼa Soane, ʼaē neʼe fai ʼi te fakaʼosi ʼo te ʼuluaki sēkulō, pea “ ʼe tou mālama lelei ai ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ki muʼa atu, mo kapau ʼe tou fakatatau mo te ʼu fakamatala ʼa te ʼu hahaʼi ki muʼa atu. Ohage la, ko te ʼu tagata faitohi ko Arrien pea mo Plutarque, neʼe nā fakamatala tonā hisitolia hili kiai ni ʼu taʼu e fāgeau tupu ʼi te ʼosi mate ʼo Alexandre ʼi te taʼu 323 ʼi muʼa ʼo totatou temi, kae ko te kau tagata fai hisitolia katoa, ʼe nātou faka tui ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe nā fakamatala. Ko te ʼu fagana fakaofoofo ʼo ʼuhiga mo te maʼuli ʼo Alexandre neʼe tuputupu ʼaki te temi, kae neʼe lahi tāfito te tuputupu ʼo te ʼu fagana ʼaia lolotoga te ʼu sēkulō ki ʼamuli, ʼi te ʼosi mate ʼo te ʼu tagata faitohi ʼaia e toko lua.” ʼE mahino ia, ko te ʼu koga ʼo te hisitolia ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano ʼe tau mo feʼauga ke tou falala ʼaupito kiai, ʼi te ʼu hisitolia fakamālama.
[Paki ʼo te pasina 8]
ʼE fiafia lahi anai te hahaʼi fuli ʼi te Palatiso fakakelekele ka haʼu