Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
He koʼe koa ʼe kehekehe te ʼu mataʼi numelo ʼo te tohi ʼo te Pesalemo ʼi te ʼu fakaliliu Tohi-Tapu kehekehe?
Ko te ʼuluaki Tohi-Tapu katoa ʼaē neʼe ʼi ai tona ʼu kapite mo tona ʼu vaega, neʼe ko te fakaliliu Tohi-Tapu fakafalani neʼe tā e Robert Estienne ʼi te taʼu 1553. Kae ʼe ʼiloga ia neʼe kua fai te ʼu vaevae ʼo te tohi ʼo te ʼu Pesalemo, koteʼuhi neʼe hahaʼi ia nātou ʼaē neʼe nātou fakatahiʼi te ʼu pesalemo takitahi, pea mo te ʼu hiva.
ʼE ʼiloga ia, neʼe ko Sehova ʼaē neʼe ina ʼuluaki takitaki ia Tavite ke ina fakatahiʼi te ʼu pesalemo ke fakaʼaogaʼi e te hahaʼi ki tanatou tauhi. (1 Fakamatala 15:16-24) ʼE ʼui ko Esitalasi, ko he pelepitelo pea mo “he tagata poto ʼi te hiki tohi,” ʼaē neʼe ina fakatahiʼi te tohi katoa ʼo te ʼu Pesalemo ohage ko tona maʼu ʼi te temi nei. (Esitalasi 7:6) Koia ko te tohi ʼo te ʼu Pesalemo neʼe ko he ʼu pesalemo takitahi neʼe fakatahiʼi.
ʼI te akonaki neʼe fai e te ʼapositolo ko Paulo ʼi te sinakoka ʼi Atiokia (ʼi Pisitia) ʼi tana ʼuluaki folau faka misionea, neʼe ina fakaʼaogaʼi te tohi ʼo te ʼu Pesalemo pea neʼe ina ʼui fēnei: “Ohage foki ko tona tohi ʼi te lua pesalemo, ‘Ko koe ko toku ʼAlo, kua ʼau liliu ko tau Tāmai ʼi te ʼaho nei.’ ” (Gaue 13:33, MN ) ʼI te ʼu Tohi-Tapu ʼo te temi nei, ʼe tuʼu te ʼu palalau ʼaia ʼi te lua pesalemo, ʼi te vaega 7. Kae ʼe lahi te ʼu fakaliliu Tohi-Tapu, ʼe kehekehe te ʼu mataʼi numelo ʼo te ʼu pesalemo. Ko te ʼu kehekehe ʼaia ʼe tupu ko te ʼu tohi ʼaē neʼe fakatafito kiai te fakaliliu, ko ʼihi neʼe fakatafito ki te tohi faka Massorétique Hepeleo, kae ko ʼihi fakaliliu neʼe fakatafito ki te Septante faka Keleka, ʼaē ʼe ko he fakaliliu ʼo te tohi faka Hepeleo, pea ko te gāue fakaliliu ʼaia neʼe hoki ʼosi ʼi te lua sēkulō ʼi muʼa ʼo totatou temi. Ohage foki la, ko te Vulgate faka Latina, ʼaē neʼe lahi te ʼu Tohi-Tapu Katolika neʼe nātou fakatafito kiai tanatou fakaliliu, ʼe ina fakaʼaogaʼi ia te ʼu mataʼi numelo ʼo te ʼu pesalemo ʼaē ʼe maʼu ʼi te Septante, kae ko te Traduction du monde nouveau pea mo ʼihi fakaliliu Tohi-Tapu ʼe nātou muliʼi te ʼu faʼahiga tohi ʼo te ʼu mataʼi numelo ʼo te tohi faka Massorétique Hepeleo.
Kofea ʼaē ʼe ʼiloga lelei ai te kehekehe? ʼI te tohi faka Hepeleo, ʼe fakakatoa ko ʼona pesalemo e 150. Kae ko te Septante ʼe ina fakatahiʼi te Pesalemo 9 mo te 10 ki te Pesalemo e tahi, pea ina toe fai feiā ki te Pesalemo 114 mo te 115. Pea tahi ʼaē meʼa, ʼe ina vaeluaʼi te Pesalemo 116 pea mo te Pesalemo 147 ko te tahi ʼu pesalemo e lua. Logope ʼe tatau fuli te ʼu pesalemo mokā fakatahiʼi, kae ko te ʼu mataʼi numelo mai te Pesalemo 10 ʼo aʼu ki te Pesalemo 146 ʼi te Septante, ʼe siʼisiʼi ifo ʼi te mataʼi numelo e tahi mokā ʼe fakatatau atu ki te tohi faka Hepeleo. Koia leva ʼaē ʼe hoko atu ki te Pesalemo 23, ʼe to ia ʼi te Pesalemo 22 ʼi te fakaliliu ʼo Douay, koteʼuhi neʼe ina muliʼi te ʼu mataʼi numelo ʼo te Vulgate faka Latina, ʼaē neʼe fakatafito ki te Septante.
Ko te tahi faʼahi, ʼe lagi kehekehe te ʼu mataʼi numelo ʼo ʼihi vaega ʼo te ʼu pesalemo ʼi te ʼu fakaliliu Tohi-Tapu. Koteā tona tupuʼaga? Koteʼuhi ohage ko tona ʼui e tohi Cyclopedia ʼo McClintock pea mo Strong, ko ʼihi fakaliliu Tohi-Tapu ʼe nātou muliʼi “te faʼahiga fai ʼa te kau Sutea ʼaē ko te fakaliliu ʼo te ʼu ʼuluaki palalau ʼaē ʼe tuʼu ʼi ʼaluga ʼo he pesalemo ko te ʼuluaki vaega ʼaia,” kae ko ʼihi ʼe mole nātou fai te faʼahi ʼaia. ʼI tona fakahagatonu, kapau la ʼe loaloaga te ʼu palalau ʼaē ʼe tuʼu ʼi ʼaluga ʼo he vaega, pea ʼe liliu ia ko vaega e lua, pea ʼe lahi ai te ʼu mataʼi numelo ʼo te pesalemo.