“ ʼI Te Kele, Ohage Ko Selo”
“ ʼE talanoa ia te akonaki faka Katolika ki Te ʼu Fakaʼiloga Fakaʼosi e Fā: te Mate, te Fakamāu, te ʼIfeli, mo te Lagi.”—ʼI te tohi Catholicism, ʼa George Brantl.
KOUTOU fakatokagaʼi ʼi te lisi ʼo te ʼu ʼaluʼaga ʼaē ʼe lava ʼamanaki kiai ia te malamanei, ʼe mole kau ai te kele. Kae ʼaua naʼa tou fakaaga ki te faʼahi ʼaia, koteʼuhi ʼe hage te Lotu Katolika ko te ʼatu ʼu lotu ʼaē, ʼe nātou faka tui ko te kele ʼe fakaʼauha anai ʼi he ʼaho. ʼI te Dictionnaire de théologie catholique (Tikisionalio Faka Teolosia Katolika) ʼe fakamahino lelei ai te faʼahi ʼaia ʼi te kupu tāfito te “Fakaʼosi ʼo te Malamanei”: “ ʼE tui pea mo faiakonaki te Lotu Katolika ko te malamanei ʼaenī, ʼi tona agaaga ʼaē neʼe fakatupu e te ʼAtua pea ʼi tona agaaga ʼo te temi ʼaenī, ʼe mole tuʼu anai ʼo heʼegata.” ʼI te ʼu fai kapite ʼa te Lotu Katolika ʼo te temi ʼaenī, ʼe nātou akoʼi ai te manatu ʼaenī: “Ko te malamanei . . . ʼe molehi anai ʼi he temi.” Kae kapau ʼe molehi anai totatou kele pea ʼe mole he fua ʼo te ʼu fakapapau ʼa te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo he palatiso fakakelekele?
ʼI te Tohi-Tapu, ʼe fakamahino lelei ai ko te kele ʼe liliu anai ko he palatiso. Ohage la, ko te polofeta ko Isaia neʼe ina fakamatalatala ia te ʼaluʼaga ki te kele pea mo nātou ʼaē ka māʼuʼuli ai ʼo ina ʼui fēnei: “ ʼE mahino papau ia, ʼe nātou laga anai ni ʼu fale pea ʼe nātou nofoʼi anai; pea ʼe mahino papau ia ʼe nātou to anai he ʼu fuʼu vite pea mo nātou kai anai tonatou ʼu fua. ʼE mole nātou laga fale anai ke nofoʼi e he tahi kehe; pea ʼe mole nātou to anai ke kai e he tahi kehe. Heʼe hage anai te ʼu ʼaho ʼo taku hahaʼi ko te ʼu ʼaho ʼo he ʼu fuʼu ʼakau; pea ko taku hahaʼi ʼaē neʼe au fili, ʼe nātou fakaʼaogaʼi kātoa anai te gāue ʼo tonatou ʼu nima.” (Isaia 65:21, 22) Ko te Kau Sutea, ʼaē neʼe fai ki ai e te ʼAtua ia te ʼu fakapapau ʼaia, neʼe nātou tui papau ko tonatou kele, ʼo kau kiai mo te kele kātoa, ʼe liliu anai ʼi he ʼaho ko he palatiso ke māʼuʼuli ai te hahaʼi ʼo heʼegata.
ʼE fakamoʼoni mai ʼi te Pesalemo kapite 37 ʼo ʼuhiga mo te ʼamanaki ʼaia. “Ko te kau agavaivai ʼe nātou maʼu anai te kele.” (Pesalemo 37:11) ʼI te vaega ʼaenī, ʼe mole talanoa pe ʼo ʼuhiga mo he maʼu faka temi e te puleʼaga ʼo Iselaele ia te Kele ʼo Te Fakapapau. ʼE toe ʼui fakalelei ʼi te pesalemo pe ʼaia: “ ʼE maʼu anai te kele e te kau faitotonu, pea ʼe nātou nonofo ai anai ʼo talu ai.” (Pesalemo 37:29)a ʼE tou fakatokagaʼi ʼi te pesalemo ʼaenī, ko te maʼuli heʼegata ʼi te kele, ʼe ko te fakapale maʼa “te kau agavaivai.” ʼI te Tohi-Tapu Fakafalani, ʼe ʼi ai te kiʼi talanoa ʼo ʼuhiga mo te vaega ʼaia, ʼe ina fakamahino ai ko te kupu “agavaivai” “ ʼe fakakau kiai ia te kau māsisiva, mo te hahaʼi ʼaē ʼe gaohi koviʼi pea mo fakatagaʼi ʼuhi ko te huafa ʼo [Sehova], pea mo te ʼu loto fia mālalo ʼaē ʼe fakalogo ki te ʼAtua.”
ʼI Te Kele Peʼe ʼi Te Lagi?
ʼI tana Akonaki ʼi te Moʼuga, neʼe fai ai e Sesu te fakapapau ʼe ina fakamanatuʼi mai te ʼu vaega ʼaē neʼe tou vakaʼi ki ʼoluga ake: “Fiafia ia nātou ʼaē ʼe agamalū, heʼe nātou maʼu anai te kele.” (Mateo 5:5, MN ) ʼE toe hā mai ʼi henī, ko te kele ʼe ko te fakapale heʼegata ʼaia ʼa te kau agatonu. Kae neʼe fakamahino lelei age e Sesu ki tana kau ʼapositolo ʼe ina teuteuʼi anai honatou nofoʼaga “i te api o [tana] Tamai” pea ʼe nātou fakatahi anai mo ia ʼi te lagi. (Soane 14:1, 2; Luka 12:32; 1 Petelo 1:3, 4) ʼE tonu ke tou mahino feafeaʼi ki te ʼu fakapapau ʼo ʼuhiga mo te ʼu tapuakina fakakelekele? ʼE ʼaoga koa te ʼu fakapapau ʼaia kiā tatou iā ʼaho nei, pea ko ai ʼaē ka nātou maʼu ia te ʼu fakapapau ʼaia?
ʼE lahi te ʼu tagata sivi Tohi-Tapu ʼe nātou ʼui ko “te kele” ʼaē neʼe talanoa kiai ia Sesu ʼi tana Akonaki ʼi te Moʼuga, ʼo toe feiā aipe mo ʼaē ʼo te Pesalemo 37, ʼe ko he kele fakatātā pe ia. ʼI tana ʼu fakamahino ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼa Glaire, neʼe ʼui e Fulcran Vigouroux ko te kele ʼaē ʼe talanoa kiai ia te ʼu vaega ʼaia, ʼe ko he “fakatātā ʼo te lagi pea mo te Lotu.” ʼO toe feiā aipe kiā Marie-Joseph Lagrange, te fafine fai kumi ʼi te Tohi-Tapu Fakafalani, ʼe ina ʼui ko te fakapapau ʼaia, “ ʼe mole ko he fakapapau ʼo ʼuhiga mo he kau agamalū, ʼe nātou maʼu anai te kele ʼaē ka nātou māʼuʼuli ai, peʼe ʼi te tuʼu ʼaenī peʼe ʼi he tuʼu haohaoa, kae ko te kele ʼe faka ʼuhiga ki te puleʼaga ʼi te lagi.” Pea ʼe ʼui e te tahi tagata fai kumi, ko te fakapapau ʼaia ʼe ko he “fakatātā ʼo te lagi ki te ʼu ʼaluʼaga fakakelekele.” Ko ʼihi ʼe nātou ʼui, “ko te kele ʼo te fakapapau, ia Kanaane, ʼe ko he fakatātā ʼo he potu fakalaumālie, pea ʼe ina fakafofoga ia te fenua ʼaē ʼi te lagi, ia te Puleʼaga ʼo te ʼAtua, te tofiʼa ʼaē ʼe fakapapauʼi ki te kau agamalū. ʼE toe faka ʼuhiga feiā mo te Pesalemo 37 pea mo ʼihi vaega.” Ko tona faka ʼuhiga koa ʼe mole ʼi ai he ʼu fakapapau ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te kele?
Ko He Fakatuʼutuʼu ʼe Heʼegata Ki Te Kele
ʼI te kamataʼaga, ko te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te tagata, neʼe faka ʼuhiga tāfito ki te kele. Neʼe tohi fēnei e te tagata fai pesalemo: “ ʼO ʼuhiga mo te lagi, ʼe ʼa Sehova te lagi, kae ko te kele neʼe ina foaki ki te ʼu foha ʼo te tagata.” (Pesalemo 115:16) Koia, ko te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼi te kamata, neʼe faka ʼuhiga ki te kele, kae mole ki te lagi. Neʼe fakatotonu e Sehova ki te ʼuluaki taumātuʼa ke nā fakalahi te ʼōloto ʼo Eteni ke ina kakusia ia te kele kātoa. (Senesi 1:28) Ko te fakatuʼutuʼu ʼaia neʼe mole faka temi pe. Neʼe fakapapauʼi e Sehova ʼi tana Folafola, ko te kele ʼe tuʼu anai ʼo talu ai: “ ʼE fakalaka he taʼiake, pea ʼe haʼu mo he tahi taʼiake; kae ko te kele ʼe tuʼu maʼu ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga.”—Tagata Tānaki 1:4; 1 Fakamatala 16:30; Isaia 45:18.
ʼE mole tō noa anai ia te ʼu fakapapau ʼa te ʼAtua, koteʼuhi ko ia te Māʼoluga, pea ʼe tokaga ia ki tona fakahoko. ʼO fakatātā ki te faʼahiga fakaʼaluʼalu ʼo te vai, ʼe fakamahino ʼi te Tohi-Tapu, ʼe hoko moʼoni anai te ʼu fakapapau ʼa te ʼAtua: “Ohage pe ko te tō ifo ʼo te ʼua lahi mai te lagi, ʼo feiā aipe mo te nive, pea ʼe mole toe liliu kiai kae mole heʼeki ina fakapala te kele pea mo ina fakatupu pea mo fakahomo, . . . ʼe feiā anai taku folafola [te folafola ʼa te ʼAtua] ʼaē ʼe mavae atu ʼi toku gutu. ʼE mole toe liliu mai anai kiā te au kae mole hona ʼu fua, kae ʼe mahino papau ia ʼe ina fai anai te meʼa ʼaē kua au leleiʼia, pea ʼe lava lelei anai te meʼa ʼaē neʼe au fekauʼi kiai.” (Isaia 55:10, 11) Neʼe fai e te ʼAtua tana ʼu fakapapau maʼa te tagata. ʼE feala ke fakalaka he temi loaloaga ʼi muʼa ʼo te hoko ʼo te ʼu fakapapau ʼaia, kae ʼe nātou hoko moʼoni anai. Ko tanatou “toe liliu” kiā te ia, ko tona faka ʼuhiga kua nātou hoko kātoa.
ʼE mahino papau ia ko Sehova neʼe “fiafia” ʼi tana fakatupu ia te kele maʼa te hahaʼi. ʼI te fakaʼosi ʼo te ono ʼaho ʼo tana fakatupu, neʼe ina ʼui ko meʼa fuli neʼe “lelei ʼaupito.” (Senesi 1:31) Ko te fakaliliu ʼo te kele ko he palatiso ʼe tuʼu anai ʼo talu ai, ʼe ko he fakatuʼutuʼu fakaʼatua ʼe mole heʼeki hoko. Kae ko te ʼu fakapapau ʼa te ʼAtua ‘ ʼe mole nātou toe liliu anai kiā te ia kae mole hona ʼu fua.’ ʼE hoko anai ia te ʼu fakapapau fuli ʼo ʼuhiga mo te maʼuli haohaoa ʼi te kele, ʼaē ka māʼuʼuli ai te hahaʼi ʼo heʼegata ʼi te tokalelei pea mo te fīmālie.—Pesalemo 135:6; Isaia 46:10.
Ko Te ʼu Fakatuʼutuʼu ʼa Te ʼAtua ʼe Mole Tō Noa Anai
Ko te agahala ʼa tatatou ʼu ʼuluaki mātuʼa, ia Atama mo Eva, neʼe ko he fihifihia faka temi ki te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼi te kamata ʼo ʼuhiga mo te fakaliliu ʼo te kele ko he palatiso. ʼI te hili ʼo tanā talagataʼa, neʼe fakamavae ai nāua mai te ʼōloto. Neʼe puli ai iā nāua te pilivilesio maʼuhiga ʼaē ke nā fakahoko te fakatuʼutuʼu fakaʼatua ʼaē ke nā fakatupu he ʼu hahaʼi haohaoa ʼe māʼuʼuli anai ʼi he palatiso fakakelekele. Kae neʼe fai e te ʼAtua te ʼu fakatuʼutuʼu moʼo fakahoko tona finegalo. ʼO feafeaʼi?—Senesi 3:17-19, 23.
Ko te ʼaluʼaga ʼaē neʼe hoko ʼi Eteni ʼe teitei tatau mo te ʼaluʼaga ʼa he tagata ʼe ina kamata laga hona ʼapi ʼi he kiʼi potu matalelei ʼo te kele. ʼI tana ʼosi fakatuʼu pe ʼo te fakatafito, pea fokifā pe ʼe haʼu he tahi ʼo maumauʼi te potu ʼaē kua ina laga. ʼE mole ina līaki tana laga fale ʼaia, kae ʼe ina fai he ʼu fakatuʼutuʼu moʼona fakaʼosi. Tatau aipe peʼe lahi anai tona puli ki te gāue ʼaia, kae ʼe ina fakaʼosi anai te gāue ʼaē neʼe kua ina kamata fai.
ʼO toe feiā, neʼe fai e te ʼAtua ia te ʼu fakatuʼutuʼu moʼo fakahoko ʼo tona finegalo. Hili kiai te agahala ʼa tatatou ʼu ʼuluaki mātuʼa, neʼe ina tala te ʼamanaki ki tonā ʼu hōloga, ʼaki ia te “hāko” ʼaē ka ina pulihi anai te ʼu fihifihia ʼaē kua hoko. Moʼo fakahoko ia te lea faka polofeta ʼaia, ko te ʼuluaki koga ʼo te hāko neʼe ko te ʼAlo ʼo te ʼAtua, ia Sesu, ʼaē neʼe haʼu ki te kele pea mo ina foaki tona maʼuli ko he sākilifisio moʼo totogi ʼo te malamanei. (Kalate 3:16; Mateo 20:28) ʼI tona fakatuʼuake ki te lagi, neʼe liliu ai Sesu ko te Hau ʼo te Puleʼaga. ʼUluaki, ʼe ko Sesu te tagata agamalū ʼaē ʼe ina maʼu te kele, pea mo te kau agatonu ʼaē neʼe filifili, pea mo fakatuʼuake ki te lagi ke nātou liliu ko he ʼu kaugā hau ʼi te Puleʼaga. (Pesalemo 2:6-9) ʼAki te temi, ʼe takitaki anai te kele e te puleʼaga ʼaia, moʼo fakahoko tana fakatuʼutuʼu ʼi te kamata pea mo fakaliliu ia te kele ko he palatiso. Ko te toko lauʼi miliona hahaʼi agamalū ʼe mole malau, ʼe nātou “maʼu te kele,” ko tona faka ʼuhiga ʼe nātou maʼu anai te ʼu lelei ʼo te Puleʼaga ʼaia, ʼaē ʼe takitaki e Sesu Kilisito pea mo tona ʼu kaugā hau.—Senesi 3:15; Taniela 2:44; Gaue 2:32, 33; Apokalipesi 20:5, 6.
“ ʼI Te Kele, Ohage Ko Selo”
Ko te ʼu ʼamanaki ʼaia e lua, ki te lagi pea mo te kele, ʼe fakamatala e te ʼapositolo ko Soane ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē neʼe sio kiai. Neʼe sio ia ki te ʼu hau ʼe nātou heheka ʼi te ʼu hekaʼaga faka hau ʼi te lagi, ko te ʼu hahaʼi neʼe filifili ʼi te ʼu tisipulo agatonu ʼa Kilisito. ʼE ʼui tāfito ʼi te Tohi-Tapu ko te ʼu kaugā gāue ʼaia ʼo Kilisito “ ʼe tonu ke nātou hau ki te kele.” (Apokalipesi 5:9, 10, MN ) Tou fakatokagaʼi te ʼu faʼahi e lua ʼo te fakahoko ʼo te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua—te fakafoʼou ʼo te kele ʼo mulimuli ki te takitaki ʼo te Puleʼaga ʼaē ʼe ʼi selo, ʼaē ʼe takitaki e Sesu Kilisito pea mo tona ʼu kaugā hau. ʼAki te ʼu fakatuʼutuʼu fakaʼatua fuli ʼaia, ʼe feala anai te fakafoʼou ʼo te Palatiso fakakelekele ʼo mulimuli ki te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼi te kamata.
ʼI tana faikole ʼaē neʼe ina akoʼi mai ke tou faʼifaʼitakiʼi, neʼe fakaafe e Sesu tana kau tisipulo ke nātou faikole ke hoko te finegalo ʼo te ʼAtua “ ʼi te kele, ohage ko selo.” (Mateo 6:9, 10, MN ) ʼE mole he ʼuhiga anai ʼo te ʼu palalau ʼaia mo kapau ʼe tonu ke molehi te kele pea mo kapau ko te kele ʼe ko he fakatātā pe ia ʼo te lagi! ʼO toe feiā pe, koteā anai te ʼaoga ʼo te ʼu palalau ʼaia mo kapau ko te kau faitotonu ʼe nātou hake fuli anai ki te lagi? ʼE fakamahino lelei mai ʼi te Tohi-Tapu ia te finegalo ʼo te ʼAtua, mai te fakatupu ʼo te malamanei ʼo aʼu ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe hā ʼe tuʼu ʼi te tohi ʼo Apokalipesi. ʼE mahino mai ko te finegalo ʼo te ʼAtua ke liliu te kele ko he palatiso, pea ʼe ina fakahoko anai tona finegalo ʼaia. Ko te kau agatonu ʼo te kele ʼe nātou faikole ke hoko tona finegalo.
Neʼe finegaloʼi e te Tupuʼaga ʼi te kamata ke maʼuli ʼo heʼegata te tagata ʼi te kele, pea ko te ʼAtua ‘ ʼe mole heʼeki fetogi.’ (Malakia 3:6; Soane 17:3; Sakopo 1:17) Kua hili kiai taʼu e teau tupu, ko te nusipepa ʼaenī ia Te Tule Leʼo ʼe ina fakamahino ai te ʼu ʼaluʼaga e lua ʼo te fakahoko ʼo te fakatuʼutuʼu fakaʼatua. ʼE ina faka fealagia mai kiā tatou ke tou mahino ki te ʼu fakapapau ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakafoʼou ʼo te kele. ʼE mātou fakaafe atu koutou ke koutou toe vakavakaʼi lelei age ia te ʼu faʼahi ʼaenī, ʼo koutou fai palalau mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova peʼe koutou fakaʼui ki te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe nātou tā ia te nusipepa ʼaenī.
[Kiʼi nota]
a ʼE lahi ʼaupito te ʼu fakaliliu Tohi-Tapu ʼe nātou faka ʼuhiga te kupu faka Hepeleo ’èrèts, ʼaē ʼe tuʼu iā Pesalemo 37:11, 29, ʼo faka ʼuhiga pe ia ki te kele ʼaē neʼe foaki age e te ʼAtua ki te puleʼaga ʼo Iselaele. ʼI te tohi ʼa William Wilson, ia te Old Testament Word Studies, ʼe ʼui ai ko te kupu ’èrèts, ʼe faka ʼuhiga ki te kele kātoa, ki te ʼu potu kele ʼaē ʼe nofoʼi pea mo ʼaē ʼe mole nofoʼi; kapau ʼe mole faka ʼuhiga ki te “kele kātoa, pea ʼe fakaʼaogaʼi he tahi ʼu kupu moʼo faka ʼuhiga ki he potu fenua ʼo te kele, peʼe ko he fenua.” Koia ʼe faka ʼuhiga tāfito te kupu faka Hepeleo ʼaia ki totatou kele.—Vakaʼi Te Tule Leʼo Fakafalani ʼo te ʼaho 1 ʼo Sānualio 1986, ʼi te pasina 31.
[Paki ʼo te pasina 4]
ʼE fakamahino lelei ʼi te Tohi-Tapu ʼe toe fakatuʼu anai te Palatiso ʼi te kele